Sodrga

Neizprosen portret neznosnih življenjskih pogojev britanskega proletariata. Zgodba o gradbenem delavcu Stevieju (Robert Carlyle), pravkar izpuščenem iz zapora, in njegovem dekletu, brezposelni pevki Susan (Emer McCourt). Nagrada Evropske filmske akademije za najboljši celovečerni film.

“Ken Loach prvenstveno velja za avtorja, ki se loteva problemov s socialnega roba, zanimajo ga psihična stanja na meji med normalnostjo in norostjo, privlačijo ga svetovi zapuščenih, pozabljenih in prezrtih. Vendar pa se je s filmom Sodrga v ortodoksno poetiko tega »asketskega« realista vpisal humor in to prav tisti tipičen angleški črni humor. Seveda ne v kakšni instant varianti angleških televizijskih serialk. Le malokateremu režiserju namreč uspe, da zgradi kar zabaven film na podlagi dokaj banalne ljubezenske zgodbe, ki je povrhu vsega vpeta še v standardiziran kontekst socialne problematike in kolesja droge. Malo je namreč primerov, ki so učinkovito cepili komične in humoristične razsežnosti na t. i. družbeno-kritično angažiranost. Prav tako pa je Sodrga tudi mojstrska ponazoritev, kako je mogoče oblikovati filmsko fikcijo na podlagi povsem dokumentarističnega prijema, ki je poleg tega še v nekakšni kontradikciji s humorjem in komičnimi elementi. Sodrga je tako droben in lep film, ki zna izzivati s svojo kritično naravnanostjo kakor tudi zabavati in vzbujati smeh. To sicer res ni krohot burlesk, a tudi ne militantstvo kakšnih radikalnih političnih filmov.” (Silvan Furlan, Ekran 3/4 2000)