Vsi drugi se imenujejo Ali

Siva metropola, začetek sedemdesetih, »zlata leta« ekonomskih migracij v Zvezno republiko Nemčijo. Emmi (Brigitte Mira), šestdesetletna vdova in poklicna snažilka, nekega deževnega večera po naključju zaide v »gastarbajterski« lokal in se zaplete v strastno romanco z Maročanom Alijem (El Hedi Ben Salem). Ali ima v resnici drugačno ime, vendar v Nemčiji vse delavce iz njegove dežele imenujejo Ali. Ljubezenska idila kmalu naleti na neusmiljeno in – zdi se – nepremostljivo nasprotovanje okolice. Emmi prestaja mučno šikaniranje sodelavk, sosed in someščanov, najbolj ogorčeni pa so (sicer že odrasli in odseljeni) otroci zaljubljene vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ali veliko mlajši od Emmi, jih motita njegovo poreklo in socialni položaj.

S filmom Vsi drugi se imenujejo Ali se Fassbinder na najbolj nazoren način pokloni svojemu velikemu vzorniku Douglasu Sirku, saj gre za skoraj dobesedno priredbo Sirkove klasike Vse, kar dovoli nebo. Fassbinderjev presežek nato tiči v križanju tradicionalnih konvencij hollywoodske melodrame z modernistično estetiko in umeščenostjo na skrajni družbeni rob, kjer solidarnost med ponižanimi in zapostavljenimi ni samoumeven romantičen mit, pač pa težko izborjena vrednota in praksa. Morda najbolj znamenit in priljubljen Fassbinderjev film vseh časov.