Filmske projekcije za šole

Krtek in Čriček
Zdeněk Miler, Češkoslovaška, 1968–1979, 45 minut, bd
4+ V OŠ/1
Ljubljeni ikoni češkega animiranega filma.
Ljubki mali krtek se v gozdu zabava s svojimi živalskimi prijatelji, pot pa ga zanese tudi v mesto. Na svojih dogodivščinah rad pomaga vsem v okolici, sam pa se pri tem srečuje z novimi situacijami in predmeti, ki mu občasno povzročijo preglavice, kar rešuje z veliko mero veselja in iznajdljivosti.
Zvedavi čriček s svojo violino potuje po svetu, kjer sreča marsikoga in marsikaj; med drugim v kleti najde kontrabas, ki mu povzroči nemalo težav. Najprej v njem izgubi violino, nato pa se v njem izgubi še sam.

Medved Bojan
Branko Ranitović, Slovenija (Jugoslavija), 1978–1988, 57 minut, bd
4+ V OŠ/1
Slovenska animacija prikupnega medveda s čarobnim čopičem.
Ko je Bojanu hladno, nariše sonce. Če mu je vroče, skoči v narisano jezero. Vse, kar potrebuje, mu pričarajo njegovi čopiči in barve. Bojan iz poučno zastavljene serije je iznajdljiv, malce neroden, a ljubezniv medved, ki z barvami in čopičem poživlja, ureja in preureja svet okoli sebe.
Izbor kratkih animacij je odličen uvod v barviti svet animiranega filma, pa tudi popolna priložnost za prvi obisk kina. Zaradi svojih estetskih prvin so izbrani filmi kot nalašč za najmlajše otroke, ki kina še niso obiskali. Izbrane animacije bodo gledalcem predstavile izvrsten primer tehnike risane animacije. Prav tako pa prigode likov poudarjajo pomen prijateljstva, sodelovanja in iznajdljivosti v družbi prisrčnih risanih likov, ki nas spremljajo že generacije.

Zgodbe iz čarobnega vrta
Leon Vidmar, David Súkup, Patrik Pašš, Jean-Claude Rozec, Slovenija, Slovaška, Francija, Češka, 2025, 71 minut                                                                                                               7+ OŠ/1 OŠ/2 OŠ/3
Animirani film o moči in pomembnosti pripovedništva.
Prvi celovečerni lutkovni animirani film za otroke s slovenskim producentom in režiserjem raziskuje moč pripovedovanja skozi tri edinstvene pripovedi, ki prepletajo domišljijo in humor ter otrokom in odraslim pomagajo pri soočanju z izgubo.
Tomi, Suzana in Darko prvič po izgubi ljubljene babice obiščejo dedka. Suzana, navdihnjena s spomini, prevzame babičino vlogo pripovedovalke zgodb. S svojimi čarobnimi pripovedmi in neizmerno domišljijo skuša povrniti toplino v dedkov dom in medsebojne odnose.

Perzepolis (Persepolis)
Marjane Satrapi, Vincent Parronaud, Francija/Iran/ZDA, 2007, 95 minut, sp
12+ OŠ/3 SŠ
Filmska reinterpretacija stripovske klasike o turbulentnem odraščanju iranske deklice.
Po istoimenskem avtobiografskem stripu narisana celovečerna animacija je leta 2007 v Cannesu prejela posebno nagrado žirije in obveljala za eno ključnih sodobnih animiranih filmskih del. Gledalec je postavljen v svet, ki ga zaznamujejo radikalne družbene spremembe in vojna. Obravnavanih tematik se loteva skozi kritični pogled, ki odraščanja mlade Iranke – kljub izjemno estetski črno-beli podobi filma – ne slika v stereotipnih črno-belih predstavah.
Teheran 1978. Osemletna Marjane sanja o tem, da bi kot bodoča prerokinja rešila svet. Odrašča z naprednimi starši in ljubečo babico, v družbi katere pozorno spremlja padec šahovega brutalnega režima. Ustanovitev nove islamske republike napoveduje dobo ‘varuhov revolucije’, ki nadzorujejo vedenje prebivalcev. Marjane je vse bolj uporniška, zato jo starši pošljejo v Avstrijo, kjer pri štirinajstih spozna povsem drugačno ‘revolucijo’ – puberteto in svobodo, a tudi grenak priokus življenja v tujini.

Socializacija bika
Zvonko Čoh, Milan Erič, Slovenija, 1998, 78 minut
13+ OŠ/3 SŠ
Animirana komedija o ponorelem znanstvenem eksperimentu.
Prvi slovenski celovečerni animirani film je zgodba, ki jo je napisalo življenje, zgodba o zagnanosti, naivnosti, sebičnosti, maščevalnosti, lažeh, mleku, jušnih kockah in navsezadnje tudi ljubezni.
Plešasti profesor Rozina, genetik svetovnega slovesa, njegov malo manj znani brat Bruno in čedna asistentka Marta že vrsto let preizkušajo vse mogoče kemijske spojine in raztopine, da bi lahko pospešili rast lastnih celic. Pri devetindevetdesetem neuspelem poskusu pride do eksplozije, ker je brat Bruno pomotoma dodal kemikaliji malo mleka, ki je bilo sicer namenjeno za malico. Pobesneli profesor, jezen, ker je ostal brez dopoldanskega obroka, brata za zmeraj napodi iz laboratorija, ta pa sklene, da se bo maščeval.

Kekec
Jože Gale, Slovenija (Jugoslavija), 1951, 91 minut
6+ OŠ/1 OŠ/2
Brezčasna prigoda o pogumnem pastircu.
Absolutna in večna klasika slovenskega filma, ki še danes povezuje različne generacije in filmske navdušence. Od nepozabnih likov do citatov, ki z gledalcem ostanejo od prvega ogleda. Filma ne krasi samo živahna ter zabavna pripoved, temveč tudi igriv filmski slog, ki bo učence popeljal v pester svet filmskega jezika.
V alpski dolini stoji idilična vasica, na gori pa na nasprotnih straneh brezna živita zeliščar Kosobrin in divji lovec Bedanec, ki mu služi deklica Mojca. Mojca Kosobrinu potoži nad svojim težkim življenjem in starček jo vzame k sebi, čeprav se hudo boji Bedanca. Ta ga res ujame in priveže k drevesu. Reši ga vesel in pogumen deček Kekec …

Srečno Kekec
Jože Gale, Slovenija (Jugoslavija), 1963, 80 minut
6+ OŠ/1 OŠ/2
Slovenski pionirček barvnega filma.
Drugi del Kekčeve trilogije gradi na odlični zasnovi prvenca, hkrati pa filmu doda globino in postreže s še eno odlično gorsko pustolovščino. Tokrat v filmu umanjka klasični negativec Bedanec, v ospredje pa pride gorska zeliščarka Pehta, vendar se v filmu ne pojavi v črno-beli negativni vlogi. Prav nasprotno: njen dosti bolj kompleksen filmski lik pokaže, da videz pogosto vara in da se dobrota skriva v marsikom.
Ko gorska »babura« Pehta ugrabi slepo deklico Mojco, se Kekec in njegov bojazljivi prijatelj Rožle odpravita na reševalno odpravo. S Kekčevo iznajdljivostjo in pogumom pobegneta teti Pehti in rešita Mojco, vendar pa to sproži nadaljnji spor in boj za čarobne kapljice, ki bi lahko ozdravile Mojčino slepoto.

Sreča na vrvici
Jane Kavčič, Slovenija (Jugoslavija), 1977, 83 minut
7+ OŠ/1 OŠ/2
Prijateljska pripoved o mladih upornikih.
Mladinska uspešnica o težavah odraščanja v blokovski soseski na družbeno relevanten način predstavi zgodbo o mladinskem življenju v urbanem naselju. Tehnična dovršenost, senzibilnost ter klasičen realistični stil filma predstavijo otroško pripoved na zrel način, ki prekaša marsikateri domači celovečerec za odrasle.
V počitniško opustelem ljubljanskem betonskem naselju se otroci posvečajo igri Indijancev in kavbojev. Eden od otrok, Matic, ki živi sam z mamo, dobi priložnost, da zaigra v filmu. Na snemanju spozna Mileno in črnega novofundlandca, ki mu tako priraste k srcu, da mu ga podarijo. Začne se vrsta zapletov, saj mama Maticu ne dovoli, da bi psa obdržal, otroci pa mu ga zavidajo. Po številnih zapletih in prigodah se združijo v pravo urbano gverilo v skupnem boju proti svetu ter pravilom odraslih.
V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom.

Ne joči, Peter
France Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1964, 92 minut
8+ OŠ/1 OŠ/2
Akcijska partizanska komedija.
France Štiglic je svoj status enega vodilnih jugoslovanskih režiserjev z mednarodnim slovesom utrdil z akcijsko komedijo Ne joči, Peter. Film je navdušil občinstvo, kritiki pa so se ob njem spraševali, ali je partizanska in vojna tematika lahko prikazana tudi komično. V kolesju časa je preživel s prisrčnimi značaji in z zabavno akcijsko pustolovsko vsebino, s čimer zlahka preseže dileme jugoslovanskih kritikov in kaže, da lahko tudi na resna, temačna poglavja človeške zgodovine pogledamo z otroškim optimizmom in nasmehom.
Partizanska minerja Lovro in Dane, ki sta sama svoja “četa”, morata po ukazu nadrejenih na osvobojeno ozemlje prepeljati tri otroke, med njimi Petra, ki je komaj prerasel plenice.
V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom.

Dolina miru
France Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1956, 88 minut
9+ OŠ/2 OŠ/3
Mirovniška zgodba o iskanju spokoja med vojno.
Izjemen (proti)vojni film v režiji Franceta Štiglica s pretanjenim občutkom za človeško dobroto izrisuje grozote vojne in še danes postavlja temelje za protivojni diskurz. Bogata pripovedna moč je Dolini miru prinesla nominacijo za zlato palmo za režijo na festivalu v Cannesu, igralcu Johnu Kitzmillerju pa nagrado za najboljšo moško vlogo. Liričen in silovito pacifističen film je zgodnja klasika jugoslovanske vojne kinematografije.
Po bombardiranju slovenskega mesta med drugo svetovno vojno deček Marko in deklica Lotti ostaneta brez staršev. Lotti pripoveduje Marku o dolini, v kateri vedno vlada mir, zato otroka, odločena, da poiščeta »dolino miru«, zbežita iz sirotišnice.
V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom.

Na svoji zemlji
France Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1948, 109 minut
12+ OŠ/3 SŠ
Prvi slovenski zvočni celovečerni film.
Film predstavlja enega bistvenih mejnikov v zgodovini slovenske kinematografije, saj gre za prvi zvočni slovenski celovečerec. Rezultat je presunljiv in izjemno dodelan vojni film, ki je občinstvu približal tematiko partizanskega boja na področju Primorske. S svojo pripovedjo o človeški upornosti, odločnosti in bojevitosti ter dodelanimi in humanimi liki je film še danes aktualen in zanimiv.
V zadnjih letih druge svetovne vojne se na Primorskem bije trd osvobodilni boj. Spremljamo življenje prebivalcev vasi in partizanov v prvih bojnih vrstah: najprej so trpeli pod italijansko okupacijo, zdaj pa v njihovo vas zakorakajo še nemške enote. Tako za civiliste kot oborožene upornike je odpor priložnost, da se osvobodijo tuje nadvlade.
V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom.

Vesna
František Čap, Slovenija (Jugoslavija), 1953, 95 minut
12+ OŠ/3 SŠ
Romantična komedija dijakov povojne Ljubljane.
Vesna češkega režiserja Františka Čapa je prva slovenska romantična komedija, ki je v našo kinematografijo prinesla vse ključne konvencije tega popularnega žanra. Film z lahkotno zgodbo in prijetnimi liki je postavljen v umirjeno urbano okolje socialistične Ljubljane v petdesetih letih. Romantična komedija zmešnjav iz dijaškega življenja je eden najbolj priljubljenih slovenskih filmov vseh časov.
Dijaki Samo, Sandi in Krištof se v podstrešni sobi nad stanovanjem Samove matere brez prave volje pripravljajo na maturo. Ob tem dobijo zamisel, da bi eden izmed njih zapeljal hčerko profesorja Kozinusa, saj bi tako prišli do matematičnih nalog za maturitetni izpit.

Ne čakaj na maj
František Čap, Slovenija (Jugoslavija), 1957, 109 minut
12+ OŠ/3 SŠ
Mladostniške ljubezenske prigode in zapleti na smučarskih počitnicah.
Nadaljevanje Vesne, ki protagoniste prvega filma iz dijaškega povede v študentsko okolje. V zraku je tako še več romance ter komičnih zapletov. Tudi ta film odlikujejo prepričljiva igra, razgibana dinamika, lahkoten in prisrčen humor ter poskočni glasbeni nastopi.
Dekleta se pripravljajo na zimske počitnice v gorah. Vesna se veseli, da bo z njimi tudi Samo, a ta se mora prej udeležiti gorskih reševalnih vaj z letalom. Vesno muči ljubosumje, saj se Samo vse več druži z Zoro. K dodatnim zapletom pripomore še Vesnina teta, ki nadzoruje razposajeno mladino. Komične zmešnjave, spletke in ljubosumja skoraj postavijo Vesnino in Samovo ljubezen pod vprašaj.

To so gadi
Jože Bevc, Slovenija (Jugoslavija), 1977, 96 minut
12+ OŠ/3 SŠ
Ena najuspešnejših slovenskih komedij.
Edini celovečerec priznanega scenarista in režiserja Jožeta Bevca. Gre za enega najuspešnejših slovenskih filmov vseh časov, ki se je prvotno zameril kritikom, publika pa ga je množično vzljubila. Njegova izjemna popularnost se je širila tudi preko kinodvoran, saj so mnoge komične skovanke v filmu postale del vsakodnevnega slenga mladih.
V ljubljanski predmestni hiši živi šofer Štebe, vdovec s petimi sinovi. Živahni in navihani fantje spravljajo s potegavščinami v obup vso sosesko. Z njimi si gospodinjstvo deli tudi dobrosrčna Rozi, ki poskuša mlade divjake miriti, vendar je tudi sama žrtev njihovih norčij. Odnosi v družini se močno spremenijo, ko jih Rozi končno zapusti, vendar pa takrat na vrata potrka svojeglava Meri.
V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom.

Po isti poti se ne vračaj
Jože Babič, Slovenija (Jugoslavija), 1965, 90 minut
14+ OŠ/3 SŠ
Čutna izpoved ljudi, potisnjenih na rob družbe.
Film predstavlja enega izmed draguljev slovenske filmske produkcije ter bistveno delo prepogosto spregledanega režiserja Jožeta Babiča. Z izjemnim čutom za družbeno problematiko izrisuje odnose sezonskih delavcev, ki se znajdejo v neugodnih in težkih razmerah na gradbišču v Ljubljani. V že skoraj noirovskem slogu razpira vprašanje družbene (slovenske) nestrpnosti in nacionalizma, ki tujce in vse, kar je drugačno, razume kot manjvredno in nezaželeno. Film nas popelje v vsakdan sezonskih delavcev, ki ga prežemajo tako fizično kot psihično nasilje, nadlegovanje, alkohol in nostalgija po domačih krajih.
Sezonski delavec Mačor zapusti svoj dom v Bosni in se odpravi v Ljubljano v želji po zaslužku, ki bi njegovi družini omogočil boljše življenje. Ob prihodu ugotovi, da so življenjske razmere v barakarskem naselju na robu nevzdržnega in da mnogi drugi delavci živijo v še večji bedi od tiste, ki so jo pustili za sabo. Njegov prijatelj Abdul pa si zaradi ljubezenske iskre nakoplje še dodatne težave.

Ples v dežju
Boštjan Hladnik, Slovenija (Jugoslavija), 1961, 97 minut
15+ SŠ
Noirovska ljubezenska tragedija.
Izjemen celovečerni prvenec režiserja Boštjana Hladnika sodi v vrh slovenske filmske dediščine. Delo je naznanilo prihod novovalovske estetike v jugoslovanski filmski prostor, Hladnik pa mu je dal edinstven avtorski pridih s temačno subjektivno pripovedjo ter spretnim prepletanjem sanjskih sekvenc in žalostne resničnosti umetniškega para. Delo odlikujeta izvirnost in igrivost ob dovršeni in estetsko občuteni filmski konstrukciji.
Slikarja Petra v najemniški sobi zvečer obišče ženska. Ko jo odslovi, se v sanjah znajde na deževni ulici, strmeč proti edinemu osvetljenemu oknu, ob katerem se vabeče giblje ženska silhueta. Peter pozneje v gostilni naveličano prisede k svoji ljubici, gledališki igralki Maruši. Po kosilu jo zapusti in oba se znajdeta v čustveno nabitem plesu s temačnim razpletom.

Nasvidenje v naslednji vojni
Živojin Pavlović, Slovenija (Jugoslavija), 1980, 118 minut
15+ SŠ
Srečanje starih vojnih nasprotnikov.
Kultni slovenski film, posnet po romanu Menuet za kitaro Vitomila Zupana, ki ga poleg večplastne zgodbe in sporočilnosti odlikujeta produkcija epske širine in inovativna lirična režija. Kot režiser se je izkazal izjemen srbski cineast Živojin Pavlović. V glavni vlogi kot neznačilen partizanski lik, intelektualec v vojnem kaosu, blesti tedaj še mlad igralec Metod Pevec.
Med počitnicami v turistično razigrani Španiji se srečata nekdaj smrtna sovražnika: slovenski partizan Berk in nemški vojak Bitter. V njunem pogovoru oživijo spomini na krut in absurdov poln vojni čas, ki sta ga doživela kot nasprotnika. Z zgodovinske razdalje skušata doumeti tiste poteze davnega spopada na življenje in smrt, ki med krvavim bojem niso bile dovolj razvidne.

Splav meduze
Karpo Godina, Slovenija/Srbija (Jugoslavija), 1980, 101 minuta
15+ SŠ
Ironično-nostalgična pripoved o avantgardnem umetniškem gibanju.
Splav meduze je prvi izmed treh celovečercev Karpa Godine, v katerem je avtor v snemalnem procesu poleg režije prevzel tudi vloge direktorja fotografije, snemalca in montažerja. Leta 1980 je film prejel nagrado Prix de la Cinemateque Royale de Belgique. Kot večina avtorjevega opusa je tudi ta celovečerni prvenec izjemno vizualno delo, kjer je zgodba drugotnega pomena. S svojimi kompozicijami ter fotografijo pričara poetično in opojno filmsko izkušnjo.
Film, obogaten z literarnimi in vizualnimi elementi dadaizma in nadrealizma, se spopade z vzdušjem dvajsetih let prejšnjega stoletja. Avantgardni umetniki po zaspanem srbskem podeželju propagirajo novo umetnost. Vendar pa začne skupina zaradi notranjih nesporazumov počasi razpadati. Postavi se vprašanje, ali je »napredna« umetnost v takem okolju sploh možna …

Ali je bilo kaj avantgardnega?
Matevž Jerman, Jurij Meden, Slovenija, 2024, 98 minut
14+ OŠ/3 SŠ
Poglobljen dokument o pomembnih dosežkih slovenskega eksperimentalnega filma.
Med letoma 2013 in 2023 je Slovenska kinoteka ohranila in digitalizirala 179 kratkih filmov, nastalih v obdobju socializma (1945–1991), vendar pretežno zunaj takrat prevladujoče državne produkcije. Te filme danes z zamudo prepoznavamo kot eksperimentalne in kot pomemben, inovativen del slovenske filmske dediščine, ki je po dolgem času ponovno viden. Naslov si film izposoja pri članku Silvana Furlana, pokojnega direktorja Kinoteke, ki velja za pionirja raziskav zgodovine slovenskega avantgardnega filma. Produkcija filma Ali je bilo kaj avantgardnega? je radikalno pospešila prizadevanja za ohranitev, digitaliziranje in restavriranje tega segmenta slovenske kinematografije.

OHO film
Damjan Kozole, Slovenija, Hrvaška, 2025, 93 minut
14+ OŠ/3 SŠ
Vpogled v delovanje enega prodornejših avantgardnih gibanj 20. stoletja.
V Sloveniji je med letoma 1965 in 1971 delovalo avantgardno umetniško gibanje OHO, ki še danes navdihuje številne umetnike. OHO velja za enega najzanimivejših, najkompleksnejših in najpomembnejših primerov povojne avantgardne umetnosti v Srednji in Vzhodni Evropi. Bili so med prvimi umetniki iz Vzhodne Evrope, ki so razstavljali v newyorškem Muzeju moderne umetnosti MoMA. Po tem velikem uspehu je leta 1971 skupina prenehala delovati. Dokumentarni film o gibanju in skupini OHO prvič celovito predstavi ta navdihujoči fenomen prepletanja umetnosti in življenja ter hkrati raziskuje, kaj nam lahko njihove ideje ponudijo za današnji čas.

Spremljevalni program kratkih filmov
14+ OŠ/3 SŠ
Filmski program omogoča vpogled v eksplozivno ustvarjalnost filmskega izraza, ki združuje tako ekspresivno kot formalno eksperimentiranje v okviru filmskega medija. Sklop učencem predstavi nekatere bistvene dosežke na področju slovenskega eksperimentalnega filma v času socialistične Jugoslavije.
Vsi filmi v programu so predstavljeni in obravnavani v dokumentarcu Ali je bilo kaj avantgardnega?.
Čas trajanja celotnega programa je 45 minut
Jutro, jezero in večer v Annecyju, Črt Škodlar, Slovenija (Jugoslavija), 1965, 8 minut
Odmev in odziv, Vinko Rozman, Slovenija (Jugoslavija), 1965, 8 minut
Ples mask, Franci Slak, Slovenija (Jugoslavija), 1971, 5 minut
Serija Dislocirano tretje oko: Naslednji film – Točno opoldne (Hommage filmu Točno opoldne Freda Zinnemanna),Frančiška Knoblehar, Slovenija (Jugoslavij), 1983/2025, 14 minut
Poljubi mehka me radirka, Zvonki Čoh, Slovenija (Jugoslavija), 1984, 7 minut

14+ OŠ/3 SŠ
Karpo Godina velja za enega bolj prodornih ter inovativnih cineastov – ne le v kontekstu slovenskega in jugoslovanskega, temveč tudi svetovnega filma. Njegova markantna estetika živih slik se prepleta z redko sposobnostjo ugledati presežno v banalnosti vsakdana. Program kratkih filmov nas popelje skozi različne etape umetnikovega ustvarjanja in omogoča uvid v ta pomembni filmski opus.
Čas trajanja celotnega programa je 60 minut.

Divjad
Karpo Godina, Slovenija (Jugoslavija), 1965, 7 minut
Živahen filmski esej, v katerem razigran objektiv kamere sledi dekletu po ljubljanskih ulicah.

Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk (Gratinirani mozak Pupilije Ferkeverk)
Karpo Godina, Srbija (Jugoslavija), 1970, 12 minut
Popolnoma statičen film, ki skozi kolaž prizorov, posnetih v različni svetlobi, barvi ter odtenkih vremena in dneva, pričara udarne kompozicije, ki kličejo po gledalčevi pozornosti. Pri tem celovito ujame duh časa takratne Jugoslavije skozi oči mladih umetnikov.

Zdravi ljudje za razvedrilo (Zdravi ljudi za razonodu)
Karpo Godina, Srbija (Jugoslavija), 1971, 15 minut
Razigran, konceptualen, komičen dokument pestrosti vseh narodov in narodnosti avtonomne pokrajine Vojvodine; ob svojem nastanku precej kontroverzen film, saj sistemu ni bilo jasno, ali se Godina iz posvečenega koncepta bratstva in enotnosti norčuje ali pa ga preprosto slavi.

O ljubezenskih veščinah ali film s 14441 sličicami (O ljubavnim veštinama ili film sa 14441 kvadratom)
Karpo Godina, Srbija (Jugoslavija), 1972, 11 minut
Nedaleč od kraja Saramazalino stoji vojašnica, v kateri prebiva na stotine mladih vojakov, v mestecu pa živi na stotine deklet, vendar je med njimi prepad brez ljubezni.

Manjka mi Sonia Henie (Nedostaje mi Sonja Henie)
Karpo Godina in drugi, Srbija (Jugoslavija), 1972, 16 minut
Mednarodne in domače goste, ki so tistega leta obiskali beograjski FEST, Godina zvleče v malo stanovanjce, kjer jih čaka filmska kamera. Nastane pet zgodb, ujetih v eni sobi.

Poletne počitnice
Petra Seliškar, Slovenija, Severna Makedonija, Francija, 2025, 54 minut
Otroški pogled na lepoto in težavnost pastirskega življenja.
Dokumentarni film Poletne počitnice je nastajal kar pet let, v katerih je režiserka preživljala poletja z družino mladih pastirjev v makedonskih gorah. Skozi leta je z njimi spletla poseben odnos, ki pa ni posegal v vsakdanjik in navade makedonskih gorskih otrok. Petra Seliškar je leta 2026 prejela nagrado Prešernovega sklada za delovanje na področju dokumentarnega filma.
Medtem ko gre večina otrok vsako leto na poletne počitnice, se Basri poleti odpravi v makedonske gore. Njegova družina se že več generacij ukvarja s pastirstvom. To poletje se skuša Basri priučiti dela od svojih bratov. Uživa v divjini in občutku svobode ter se sooča z izzivi neusmiljene narave, daleč stran od sveta odraslih. Zanj je to sanjsko življenje, medtem ko se najstarejša brata spopadata z negotovostjo glede svoje prihodnosti.

Playing men
Matjaž Ivanišin, Slovenija/Hrvaška, 2017, 61 minut
13+ OŠ3 SŠ
Dokumentarna pripoved o moškosti in moških igrah.
Matjaž Ivanišin je eden pomembnejših in izvirnejših sodobnih slovenskih filmskih ustvarjalcev, ki se udejstvuje tako na področju dokumentarnega kot igranega filma. Za film Playing Men je prejel vesno za najboljši dokumentarec na Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Dokumentarni esej se v svojem bistvu ukvarja z igro v najširšem pomenu besede – s pravili igranja, ritmom, atmosfero ter vso mitološkostjo, ki jo zajema beseda igrati.
Film nas odpelje na popotovanje skozi Slovenijo, Hrvaško, Italijo in Turčijo ter prikazuje moške različnih generacij, ki se družijo in povezujejo ob igranju iger. A med snemanjem režiser doživi globoko ustvarjalno krizo in kamero obrne proti sebi. Po tem presenetljivem obratu, ko se pripoved pomeša s spomini na otroštvo in podobami iz nedokončanega projekta, film dobi novo subjektivno dimenzijo.

Damjanova soba
Jasna Krajinovič, Belgija/Slovenija, 2008, 73 minut
14+ OŠ/3 SŠ
Presunljiv portret mladega prestopnika.
Intimen, tenkočuten, a tudi neizprosen dokumentarni portret neke izgubljene mladosti pripoveduje zgodbo o družbeno odtujenem mladostniku, njegovem notranjem boju, odnosu do lastne preteklosti in pogledu na prihodnost. Eden vrhuncev slovenske dokumentarne ustvarjalnosti.
Film spremlja zadnje dni dvajsetletnega Damjana v zavodu za mladoletne prestopnike v Celju, kjer prestaja štiriletno zaporno kazen, in začetne mesece po njegovi vrnitvi domov. Ko fant končno svobodno zadiha, želi obrniti nov list v življenju in obnoviti družinske odnose. Mu bo družba dala drugo priložnost?

Ko pridem ven
Metod Pevec, Slovenija, 2025, 106 minut
15+ SŠ
Resnične zgodbe o življenju v izza sten slovenskega zapora.
To ni film o zaporu v običajnem smislu, temveč film o človeku v skrajnih okoliščinah. O tem, kaj ostane, ko odpadejo zunanji status, moč, denar, uporniška drža ali kriminalna identiteta. In o tem, ali je sprememba mogoča tudi tam, kjer se zdi prihodnost že vnaprej določena. Celovečerni dokumentarni film režiserja Metoda Pevca spremlja poldrugo leto trajajoč proces psihodrame z obsojenci za težka kazniva dejanja. Film je prejemnik nagrade občinstva na 28. Festivalu slovenskega filma.
Režiser in psihiater skupaj odpirata prostor, v katerem se obsojenci vračajo h ključnim trenutkom svojega življenja, k otroštvu, družinskim odnosom, travmam, krivdi, odgovornosti in negotovi prihodnosti po prestani kazni. Film ne išče enostavnih odgovorov, temveč potrpežljivo razkriva, kako kompleksne so življenjske poti, ki posameznika pripeljejo do kaznivega dejanja in zapora.

Dokumentaristika socialistične Jugoslavije
14+ OŠ/3 SŠ
Program je sestavljen iz kratkih filmov različnih ustvarjalcev. Vodi nas skozi desetletja obstoja Jugoslavije in omogoča redko priložnost strnjenega pregleda filmskega izražanja v okviru jugoslovanske federacije.
Čas trajanja celotnega programa je 55 minut.
Mladina gradi
France Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1946, 18 minut
Dokumentarec prikazuje mladinske delovne akcije v Sloveniji v prvih letih po drugi svetovni vojni.
Bizoviške perice
Jože Bevc, Slovenija (Jugoslavija), 1959, 9 minut
Dokument časa, ko so tudi mestne gospe cenile ročno delo peric iz okolice Ljubljane.
Slavica exception
Mako Sajko, Slovenija (Jugoslavija), 1971, 12 minut
Portret profesionalne artistke-striptizete, ki je to poklicno pot izbrala zaradi možnosti hitrega zaslužka.
Cukrarna
Jože Pogačnik, Slovenija (Jugoslavija), 1972, 15 minut
Brezizhodnost »stanovalcev« ljubljanske Cukrarne, ki je bila nekoč sinonim za mestno sramoto.

General (The General)
8+ OŠ/1 OŠ/2 OŠ/3 SŠ
Buster Keaton, Clyde Bruckman, ZDA, 1926, 79 minut, sp
Nema burleska v času ameriške državljanske vojne.
Po prepričanju Orsona Wellesa je General »največja komedija vseh časov, največji film, kadarkoli posnet o državljanski vojni, in nemara največji film vseh časov«. Po mnenju Keatonovih preučevalcev med vsemi režiserjevimi deli najbolje odraža njegovo osebnost, predstavlja pa tudi enega izmed vrhuncev hollywoodskega nemega obdobja in je tako bistven del svetovne filmske zgodovine.
Buster Keaton igra Johnnyja Graya, strojevodjo lokomotive, imenovane General, ki ga med ameriško državljansko vojno konfederacijska armada ne vpokliče v svoje vrste, saj je koristnejši kot voznik lokomotive. Njegovo dekle Annabelle Lee sklepa, da se izogiba naboru, ker je strahopetec, in ga noče videti, dokler ne bo oblekel uniforme. A splet naključij mu omogoči, da dokaže izjemen pogum, ko reši tako svojo lokomotivo kakor dekle, ki so ju ugrabili vohuni sovražnikove vojske. Pričamo neverjetnemu pregonu, v katerem Keaton s pomočjo vrste prevoznih sredstev in naprav lovi svoji »dve ljubezni«.

Zlata mrzlica (The Gold Rush)
Charlie Chaplin, ZDA, 1925, 88 minut, sp
10+ OŠ2 OŠ3 SŠ
Komedija kjer vezalke postanejo špageti in štruce kruha drsalke.
V enem najbolj ikoničnih nemih filmov Chaplinov lik Malega potepuha združi burleskno komedijo in socialno občutljivo dramo. Tudi pri tem projektu se je izjemni Charlie Chaplin izkazal kot scenarist, režiser, producent in glavni igralec. Ganljiv portret preživetja in hrepenenja je Chaplin štel za enega svojih najboljših filmov.
Da bi si zagotovil boljše življenje, se Mali potepuh v času zlate mrzlice odpravi iskat zlato na Aljasko. V neizprosni divjini se sooča z lakoto, mrazom in osamljenostjo, a tudi z nenavadnimi srečanji in komičnimi zapleti. Ko se zaljubi v plesalko, se njegovo iskanje zlata preplete z željo po ljubezni in sprejetosti. Kljub številnim preizkušnjam ostaja vztrajen in s svojo značilno mešanico naivnosti, iznajdljivosti in dobrosrčnosti premaguje ovire na poti do nepričakovanega uspeha.

Moj stric (Mon Oncle)
Jacques Tati, Francija/Italija, 1958, 120 minut, sp
10+ OŠ2 OŠ3 SŠ
Potegavščine dečka in njegovega nerodnega strica.
Moj stric je prvi barvni film mojstra francoske komedije Jacquesa Tatija, ki je leta 1958 prejel oskarja za najboljši tujejezični film. Gre za drugo epizodo v vrsti prigod Gospoda Hulota, kultnega lika, ki ga igra sam Tati, prepoznavnega po značilnem plašču, klobuku in pipi. Očarljivo nerodni in večno zasanjani gospod Hulot se v hitrem tempu sodobnega sveta ne znajde najbolje, kar vodi v mnoge komične zaplete. Tatijev humor redko sloni na dialogih, raje ga najde v mojstrsko dovršeni situacijski in fizični komediji.
Gospod Hulot živi na obrobju Pariza v očarljivo slikoviti podrtiji, njegov nečak Gérard pa v sodobni hiši z neštetimi nepotrebnimi električnimi pripomočki in plastičnim pohištvom. Vrt krasi kičasta fontana v obliki ribe, ki jo njegova mati prižge le ob pomembnih obiskih, a prihod gospoda Hulota si tega ne zasluži. Vendar mladi deček hitro vzljubi svojega strica in se k njemu zateče z željo po človeški toplini. Skupaj v iskanju dogodivščin bežita pred nečimrnim in sterilnim okoljem.

400 udarcev (Les quatre cents coups)
François Truffaut, Francija, 1959, 99 minut, sp
12+ OŠ/3 SŠ
Utrinek slovesa otroške nedolžnosti.
Celovečerni prvenec velikana francoskega novega vala Françoisa Truffauta. Spomini na mladost, ko se otroku najbolj široko odpirajo vprašanja, na katera ne najde odgovorov. Filmska pripoved temelji na osebnih izkušnjah avtorja ter prikaže težavno odraščanje dečka v urbanem okolju. Poleg tega film predstavlja pomemben mejnik v razvoju filmske estetike in jezika ter napove prihod francoskega novega vala.
Zgodba dvanajstletnega Antoina se začne, ko mu v šoli naložijo kazensko domačo nalogo, ki mu je ne uspe opraviti. Naslednjega dne si zato ne upa v šolo in skupaj z najboljšim prijateljem Renéjem odkriva radosti »špricanja«. Istega večera zasači svojo mater v objemu neznanca. Prizor ga tako iztiri, da pobegne od doma in se znajde na policijski postaji, nato pa še v centru za prestopnike.

Mož s kamero (Čelovek s kinoapparatom)
Dziga Vertov, SZ, 1929, 89 minut, bd
12+ OŠ/3 SŠ
Edinstvena izpoved filmske kamere na sovjetskih ulicah.
Revolucionarni film, ki je filmsko pripoved in dokumentaristiko obrnil na glavo ter na svet pogledal skozi “oko” filmske tehnike. Film je namenjen hitrejšemu, močnejšemu, boljšemu sovjetskemu človeku; v svojem prikazu ne vsebuje dialogov in narativne pripovedi, temveč le bliskovito nizanje podob vsakdanjega življenja v Sovjetski zvezi.
Dokumentarni blitzkrieg očeta novega sovjetskega filma (Kino-oko) po ulicah Moskve s snemalnimi koti, dvojnimi, trojnimi, četvernimi … ekspozicijami in hitrostjo, ki močno presega celo montažno ekstazo današnje vizualne kulture.
Film si je mogoče ogledati tudi z živo glasbeno spremljavo Andreja Goričarja (Kino-uho za šole).

Moje male ljubice (Mes petites amoureuses)
Jean Eustache, Francija, 1974, 123 minut, sp
14+ OŠ3 SŠ
Zgodba o odraščanju, ljubezni in odkrivanju intime.
Francoski filmski režiser in scenarist Jean Eustache je bil med ključnimi osebnostmi povojnega francoskega filma. Znan je po svoji brezkompromisni iskrenosti, minimalističnem slogu ter osredotočenosti na vsakdanje življenje in medosebne odnose. Drugi in zadnji igrani celovečerec je z avtorjevimi spomini na otroštvo prežet portret odraščanja, osrediščen okrog občutij hrepenenja in negotovosti prvih ljubezenskih izkušenj.
Daniel je najstnik, ki živi z babico. Po prvem letu srednje šole se mora preseliti k mami na jug Francije. Mama je šivilja in živi v majhnem stanovanju z ljubimcem Josejem, španskim kmečkim delavcem. Daniel bi rad nadaljeval šolanje, vendar si njegova mati tega ne more privoščiti, zato ga pošlje na delo. Fant kot vajenec v popravljalnici motociklov tava z mislimi in se vse bolj osredotoča na dekleta, o katerih se uči od drugih fantov v mestu. Ko bo šel naslednje leto obiskat babico, bo precej bolj zrel kot njegovi stari prijatelji.

Ena poje, druga ne (L’une chante l’autre pas)
Agnès Varda, Francija, 1977, 120 minut, sp
15+ SŠ
Udaren in večno aktualen feministični muzikal.
Posnet v 70. letih prejšnjega stoletja, času francoskega gibanja za ženske pravice, v katerega je bila režiserka tudi sama aktivno vključena, je film Ena poje, druga ne med politično najodločnejšimi, a hkrati najtoplejšimi filmi Agnès Varda, ki z jasno in spevno ostrino odmeva še danes.
Pariz, 1962. V zraku diši po revoluciji. Pauline je živahno mestno dekle, neukročena trmoglavka, ki sanja o pevski karieri. Nekoliko starejša Suzanne je mati dveh otrok, ki je z brezperspektivnega podeželja pobegnila v mesto, kjer se še vedno bori z revščino – tretjega otroka si ne more privoščiti. Spoprijateljita se, ko Pauline posodi Suzanne denar za nelegalni splav. Splet tragičnih dogodkov ju nato loči in šele deset let pozneje se po naključju srečata na protestih za pravico do splava. Obljubita si, da bosta ostali v stiku – pišeta si razglednice, preko katerih spremljamo, kako gibanje za ženske pravice zaznamuje in spreminja njuni življenji.

Ko bom mrtev in bel (Kad budem mrtav i beo)
Živojin Pavlović, Srbija (Jugoslavija), 1967, 79 minut, sp
15+ SŠ
Film ceste, ki nas popelje po divji jugoslovanski periferiji.
Kultni Pavlovićev film je mešanica črne komedije, muzikala, mladostniške drame in eksistencialističnega manifesta. Prejel je zlati puljski areni za najboljši film in režijo ter bil nominiran za zlati globus za najboljši film. Pripoved nas popelje po »umazani« krajini Srbije v šestdesetih letih. Režiser v filmu nastavi ogledalo takratni socialistični realnosti in s tem opozarja na nekatere bistvene probleme, ki se jim je uradna oblast izmikala.
Mlad sezonski delavec Džimi Barka izgubi službo in se s svojim dekletom Lilico poda negotovi prihodnosti naproti. Nekje na poti iskanja nove zaposlitve se zameri skupini gradbenih delavcev, izgubi Lilico in spozna barsko pevko Duško, ki postane njegova učiteljica petja. Dejstvo, da nima posluha, Džimija ne ovira pri pevskih nastopih po zakotjih socialistične Jugoslavije.

Marjetice (Sedmikrásky)
Věra Chytilová Češkoslovaška, 1966, 76 minut, sp
15+ SŠ
Uporniški podvig mladih žensk, ki razkriva absurdnost družbenega reda.
Eden krovnih filmov češkega novega vala, psihedelična pripoved dveh deklet, ki v brezdelni mrzlici preizkušata meje dobrega okusa in družbene sprejemljivosti. Radikalna, igriva in anarhistično obarvana mojstrovina raziskuje družbena pravila skozi “predrzna” dejanja dveh deklet. Zmes anarhije in filmskega eksperimenta, zaradi katerega je Veri Chytilovi oblast za več let prepovedala ustvarjanje filmov.
Najstnici Marie I in Marie II zavračata pravila patriarhalne kulture, zato eno za drugim rušita družbena pravila. Igrivo dekonstruirata avtoriteto, potrošništvo, vloge spola, in družbena pričakovanja. Njune dogodivščine vseskozi spremlja vizualno eksperimentiranje z izmenjavanjem barvnih in črno-belih posnetkov, igranjem z barvnimi filtri, inovativnimi posebnimi učinki in triki s kamero. Marjetice mojstrsko presežejo klasično linearno pripovedovanje s senzorično in konceptualno provokacijo.

Noč živih mrtvecev (Night of the Living Dead)
George A. Romero, ZDA, 1968, 96 minut, sp
15+ SŠ
Prvi od mnogih zombijevskih pohodov.
Prelomno delo ameriške neodvisne kinematografije šestdesetih, ki uveljavi žanr zombijevskega filma, kot ga poznamo danes. Umetniško delo se je začelo kot neodvisna produkcija z nizkim proračunom in neznanim režiserjem ter preraslo v kultno klasiko. Lika zombija pa ni vzpostavilo le kot eno najprepoznavnejših filmskih pošasti, temveč kot odsev človeške požrešnosti in nenasitnosti v sodobni potrošniški družbi.
Med obiskom ruralnega pokopališča, kjer je pokopan njun oče, Barbra in Johnny opazita čudaško postavo, ki se motovili med nagrobniki. Barbra je preplašena, Johnny pa se iz njenega strahu norčuje. Vendar ga dobra volja mine, ko se opotekajoče bitje izkaže za krvoločnega oživelega mrtveca, lačnega človeškega mesa. Barbra se v paniki zateče na sosednjo kmetijo, kjer se ji kmalu pridruži Ben. Medtem ko se Ben trudi hišo zavarovati pred vdorom mrtvecev, z Barbro presenečena ugotovita, da se v kleti skriva še pet ljudi.

Pred izumom zvočnega filma je bila ob filmski projekciji pogosta živa glasbena spremljava. Danes je to poslastica in doživetje, ki ga lahko izkusimo le redko. Ob izboru nemih filmskih klasik smo v Slovenski kinoteki za šolske skupine pripravili poseben program Kino-uho za šole, v katerem boste ob zvokih žive glasbe kinotečnega klavirja lahko uživali ob gibajočih se podobah na platnu kinodvorane ter se hkrati zibali v poskočnih klavirskih ritmih, ki jih bo za vas pričaral pianist in skladatelj Andrej Goričar.
Cena po dogovoru: višina cene dogodka je odvisna od izbrane partiture in števila udeležencev.

Chaplinove vragolije
8+ OŠ/1 OŠ/2 OŠ/3 SŠ
Program je sestavljen iz treh kratkih filmov znamenitega komika in filmskega ustvarjalca Charlieja Chaplina, ki nas bodo s svojim trapastim humorjem in glasnim krohotom vrnili v zgodnje obdobje nemega filma.
Čas trajanja celotnega programa je 60 minut.
Noč v gledališču (A Night in the Show), Charles Chaplin, ZDA, 1915, 20 minut
Delo (Work), Charles Chaplin, ZDA, 1915, 19 minut
Njegova nova služba (His New Job), Charles Chaplin, ZDA, 1915, 20 minut

Mož s kamero (Čelovek s kinoapparatom)
Dziga Vertov, SZ, 1929, 89 minut, bd
12+ OŠ/3 SŠ
Edinstvena izpoved filmske kamere na sovjetskih ulicah.
Revolucionarni film, ki je filmsko pripoved in dokumentaristiko obrnil na glavo ter na svet pogledal skozi “oko” filmske tehnike. Film je namenjen hitrejšemu, močnejšemu, boljšemu sovjetskemu človeku; v svojem prikazu ne vsebuje dialogov in narativne pripovedi, temveč le bliskovito nizanje podob vsakdanjega življenja v Sovjetski zvezi.
Dokumentarni blitzkrieg očeta novega sovjetskega filma (Kino-oko) po ulicah Moskve s snemalnimi koti, dvojnimi, trojnimi, četvernimi … ekspozicijami in hitrostjo, ki močno presega celo montažno ekstazo današnje vizualne kulture.

Erotikon
Gustav Machatý, Češka, 1929, 89 minut, sp
14+ OŠ/3 SŠ
Pionirsko delo filmske romantike in avantgardna klasika nemega filma, ki utripa s čutnostjo in dekadenco dvajsetih let. Machatýjev (mehki) fokus je uperjen k enemu samemu objektu: ženski senzualnosti. Ita Rina se je s filmom zapisala med filmske zvezde svetovnega slovesa, režiser Gustav Machatý pa med velikane nemega filma.
Neke nevihtne noči na osameli postaji obtiči neznanec. Zamudil je vlak, zato ga pod streho, k svoji brhki in nedolžni hčerki Andrei (Ita Rina), vzame železniški čuvaj. Postavni George, svetovljan in ženskar, dekle zapelje in naslednjega jutra izgine v neznano. Andrea zanosi, a otrok se rodi mrtev. Neke druge usodne noči jo galantni neznanec reši pred posiljevalcem, zato ga vzame za moža. A njene misli se ves čas hrepeneče vračajo k prvemu ljubimcu.

SŠ – umetniške gimnazije
Program Kino-katedra za maturante ponuja možnost dodatnega strokovnega izpopolnjevanja za razpisane tematske sklope izpita splošne mature za predmet »Zgodovina in teorija gledališča in filma«. Izvedba katedre zajema kinotečno projekcijo filmov, izbranih za vsakoletni maturitetni preizkus; projekciji sledi predavanje, ki vsebuje filmsko analizo in interpretacijo, udeleženci pa prejmejo tudi drsnice predavanja.
Program je prvenstveno namenjen dijakom in profesorjem umetniških gimnazij, a lahko predstavlja dobrodošlo obogatitev tistim srednjim šolam, ki v svoj kurikulum uvrščajo izbirni predmet »Film«, pa tudi vsem ostalim VIZ, ki bi jim tovrstno filmsko izobraževanje popestrilo izvajanje dejavnosti kulturne vzgoje. Program pripravlja in izvaja doc. dr. Andrej Šprah.

V šolskem letu 2026/2027 bosta izbrana filma:
Playing Men, Matjaž Ivanišin, Slovenija, Hrvaška, 2017
Ofsajd (Offside), Jafar Panahi, Iran, 2006

Cena: 5,00 EUR na učenca
Čas trajanja: dolžina izbranega filma + 75 minut