BEEF II: Zavzeta zrnatost

Abstrakten 16-mm film, posnet na 16-mm filmski trak Orwo UN54, ki je bil ročno razvit, potem pa prekrit z novimi plastmi s pomočjo filmskih tehnik, ki ne vključujejo dela s kamero, in sicer z uporabo papirnatega lepilnega traku in cianotipije. Ponavljajoče se motive fotografije Modra frnikola in odtekanje vode v umivalniku z mnogoterim plastenjem podob lahko razumemo kot refleksivno sporočilo o ustvarjanju in kot šaljivo vizualno igro s pomenom odplak in ravnanja z odpadki. Soundtrack je ustvaril Mark Vernon, zvočni umetnik, ki se ukvarja s taktilnostjo in intimnostjo radia, znan pa je po svojem recikliranju terenskih posnetkov in zastarelih medijev. Tako zvok kot slika uporabljata repetitivne ritme, da bi simulirala ciklične sisteme, naj bodo to vodni krog, cikli iskanja zatočišča ali načini gledanja.

16-mm kamera, ki jo umetnik drži ob trebuhu, usmerjeno proti tlom, posname eno samo sličico na vsakih 12 korakov med 29-kilometrskim sprehodom po plaži Chesil Beach v Dorsetu v Združenem kraljestvu.

V tem kratkem liričnem esejskem filmu se glasovi pevcev prepletajo z Louisinim lastnim glasom med pozornim opazovanjem skicirke njene sestre Hette Fairclough. Preden si je vzela življenje, je Hetta (1973–2008) ustvarila neverjetno skicirko risb v obliki asemblažev in vizualnih pesmi, narejenih z uporabo ročno napisanih besedil in materialov, kot so nit, kamen in obrezane osebne fotografije. Številne risbe opisujejo fizično manifestacijo tesnobe in občutkov zadrege. Stran za stranjo Louisina govorjena in peta interpretacija sestrinih risb postane soundtrack filma.

Performans pred kamero Bolex, v katerem sta dimenziji mirovanja in gibanja fizično uprizorjeni prek snemanja z različnimi hitrostmi. Mirujoča figura, nasičena s svetlobo, je videti močno presvetljena. Ko se plasti podobe premestijo in olupijo, postane očitno, da je ekspozicija pravilna in da svetlost dejansko povzročajo ponavljajoče se mnogotere superpozicije.

Starejša brata živita skupaj na majhni kmetiji v Forest Coal Pitu. Ta portret, posnet na S8-mm filmski trak, raziskuje vsakdanjost, živahnost in intimnost njunega odnosa ter hiperlokalnega sveta. Medtem ko krmita živino in obdelujeta vrt, se pogovarjata o slonih na Kitajskem, lovcih jastogov, duhovih in samih sebi.

Film je bil ustvarjen z uporabo metode projekcije gibljivih podob na predmete in ponovnega snemanja teh projekcij. Metoda sinteze komponent postane vidna, saj lahko hkrati vidimo mnogotere plasti. To plastenje prek metode videoprojekcije je bilo uporabljeno za kombiniranje komponent, ki so jih ustvarili praktiki različnih disciplin. Kombinacija komponent je ustvarjalen dogodek, katerega rezultat so sličice na poti do končnega filma.

Video mladeniča, ki je bil leta 2020 usmrčen v Iranu, je postal viralen v nekaj dneh po njegovi smrti. Mladenič je tekel v počasnem posnetku in skočil v bazen. Da bi ohranila video, ga je Niyaz Sghari posnela s S8-mm kamero. Kamera je postala orodje za povečavo in žalovanje.