Ksenofobija, fašizem in protimigrantska retorika so ponovno v porastu. Politične elite sejejo razkol s poudarjanjem antagonistične dihotomije ‘oni proti nam’, medtem ko vsake volitve poslušamo enake zlajnane refrene, ki so vse bolj nevarni in disruptivni. Ves ta politični spektakel pa zakriva resnične ljudi: takšne z željo po svobodi, s sanjami po boljšem in varnejšem življenju in z globokim ter bolečim hrepenenjem po svetovih, ki so jih zapustili. Čas pa teče dalje. Telesa prečijo meje, ki jih je ustvaril človek, v iskanju dostojnega življenja.
Filmi programa Nova ozemlja nudijo vpogled v vsakdanje izzive, ki zaznamujejo začetek bivanja v tuji državi, medtem ko so ljudje še vedno trdno povezani z deželo, ki so jo zapustili. Film Joy Gharoro-Akpojotor, Za ljubezen (For Love, 2021), razkriva, kako krhki postanejo odnosi pod neprizanesljivim angleškim imigracijskim sistemom. V Zadnji žetvi (The Last Harvest, 2025,, Nuno Boaventura Miranda naslika medgeneracijski portret zelenortske skupnosti in diaspore, živeče v Lizboni, ki se ukvarja z vprašanji identitete in skupnega hrepenenja po povezanosti. V zadnjem filmu, Bili smo kulisa (We Were the Scenery, 2025), pri katerem sta ustvarjalno sodelovala režiser Christopher Radcliff in pisateljica Cathy Linh Che, opazujemo begunca, ki sta ubežala vietnamski vojni, a bila nato izbrana za statista v ponazoritvi taiste vojne. A vendar: čas teče dalje. V skupnosti se sestavijo nova življenja in odpornost kljubuje prek tihe, nepopustljive vztrajnosti pri iskanju boljšega življenja.
