Letos praznujemo devetdeseto obletnico rojstva cineasta, pisatelja, filmskega publicista, slikarja in teoretika Živojina Pavlovića. Ob tej priložnosti bo v Kinoteki septembra in oktobra izčrpna retrospektiva mojstrovih filmov, avtorju, ki ga uvrščamo med najpomembnejša imena v zgodovini srbske, slovenske, jugoslovanske in evropske kinematografije, pa smo posvetili tudi zbornik Živojin Pavlović.
Pavlović velja za enega najvidnejših predstavnikov jugoslovanskega novega filma, prelomnega filmskega gibanja, ki ga zaznamujejo izvirne avtorske poetike, estetske inovacije in družbenokritični angažma. Režiserjev opus zajema vrsto ključnih del jugoslovanske kinematografije. Čeprav je večinoma snemal v Srbiji, predstavlja pomemben del njegovega ustvarjanja tudi delo v Sloveniji, kjer je posnel štiri celovečerce in se ob tem naslonil na slovensko literaturo – po literarnih predlogah sta nastala filma Rdeče klasje (1965) in Nasvidenje v naslednji vojni (1980). Pavlović v svojem delu kritično obravnava birokratizacijo ideologije in politični totalitarizem, v več filmih pa odločno naslavlja tudi mitologizacijo partizanstva. Njegov avtorski izraz zaznamujeta realistično-naturalistična estetika in modernistična pripovedna struktura. Za svoje delo je prejel vrsto domačih in mednarodnih priznanj.
Filmski kritik Jože Dolmark je v uvodniku v retrospektivo Pavlovićevih filmov, ki jo je Kinoteka pripravila leta 2003, o režiserjevih začetkih zapisal: “Leta 1962 so jezni mladeniči v beograjskem Kino-klubu posneli nekaj kratkometražnih filmov v povsem direktni socialni maniri, brez dlake na jeziku, in jih po nasvetu skupnega snemalca in motorja skupine, Aleksandra Petkovića, združili v celovečerni omnibus Kaplje, vode, bojevniki. Film velja, ob osamljenemu predhodniku s severa, Veselici (1960) Jožeta Babiča, za zibelko t. i. črne serije. Tukaj se tudi začne fascinantna kariera Živojina Pavloviča, ki se s svojim prispevkom Žive vode že na samem začetku izkaže za enega najpomembnejših ustvarjalcev novega jugoslovanskega filma – zaradi odkritosrčnosti, poguma in ostrine pri brezkompromisnem obravnavanju samoupravne stvarnosti. Že v samem štartu in potlej skorajda skozi vso nadaljnjo ustvarjalno pot je zaradi svoje avtorske doslednosti in čvrste moralne drže prikliceval nase jezo oblastniških dušebrižnikov in bulvarskih kritikov: takoj so ga proglasili za preroka, radikalnega “crnjaka”, ki skuša z namernimi deformacijami življenja in družbenih vidikov resničnosti prikazati človeka in njegovo okolje v mračnem in pesimistično uglašenem svetu. Klevetnežev in samooklicanih cenzorjev je bilo veliko in se vzdolž njegove nadaljnje poti niso nikdar porazgubili. Na srečo pa zmote in klevete niso nikoli resneje ogrozile slovesa Pavlovićevih filmov. Bil je borec in je zdržal. Resda je bil po nekaj srbskih filmih primoran snemati v Sloveniji, kjer je na srečo naletel na razumevanje, na še večjo srečo zgodovine domačega filma pa ustvaril tri izredna dela slovenske kinematografije in tako po sili razmer postal tudi “slovenski režiser”.”
Ob filmski retrospektivi bo v sodelovanju z Jugoslovansko kinoteko v zbirki Kinotečni zvezki izšla publikacija Živojin Pavlović, v kateri svoje misli o delu in liku Živojina Pavlovića podajajo slovenski in srbski pisci. Zbornik je nastal v sodelovanju z Jugoslovansko kinoteko in Veleposlaništvom Republike Srbije v Republiki Sloveniji: po skupnem naboru avtorjev prispevkov bosta v založbah dveh kinotek izšli dve publikaciji – ena v slovenskem in druga v srbskem jeziku. Zbornik sta uredila Varja Močnik in Marjan Vujović. Avtorica in avtorji iz obeh držav (Greg de Cuir Jr., Goran Gocić, Ivana Kronja, Andrej Šprah, Zdenko Vrdlovec, Nace Zavrl), ki so Pavlovićevo ustvarjalnost morebiti doživljali še v sedanjiku ali pa luč mojstrovih filmov uzrli šele po njegovi smrti, v svojih prispevkih iz raznolikih gledišč predstavijo delo in življenje tega pretanjenega in udarnega opazovalca, kronista, analitika in kritika nekega (zelo določenega) prostora in časa. Neizbežno pa pričujoča dinamična zbirka besedil obravnava tudi čas, razmere in prostor Pavlovićevega življenja in dela, čas in prostor Jugoslavije, katerih specifika je prav mnogoznačnost.
Andrej Šprah v publikaciji raziskuje nekatere plati in okoliščine Pavlovićevega »slovenskega« filmskega ustvarjanja, pri čemer se podrobneje posveti dvema filmoma, »koprodukcijsko slovensko nesojeni in avtorsko življenjsko neusojeni Državi mrtvih«, poslednjemu avtorjevemu delu in filmu, v katerem v svoji bržkone življenjski vlogi zasije Radko Polič, in »produkcijsko slovenskemu, a žal neupravičeno odrinjenemu Letu mrtve ptice«. Goran Gocić se posveča »Pavlovićevemu pripovedništvu med scenarijem in romanom«, vzporednima karierama umetnika, literarni in filmski. Zdenko Vrdlovec predstavi nastope dvojnikov – doppelgängerjev – v evropski umetnosti in se poglobi v analizo Pavlovićevega Sovražnika, njegovega protagonista in ostalih glavnih junakov. Nace Zavrl raziskuje konsistentno pojavljanje aparatov tehnične reprodukcije v Pavlovićevi filmski ustvarjalnosti, v kateri zazna, »da je tehnološko okolje vselej tudi že ideološko minsko polje«. Greg de Cuir Jr. predstavi Pavlovićev zgodnji kratki film Triptih o materiji in smrti ter ga umesti med pomembni deli evropske umetnosti, a tudi v Pavlovićevo filmsko teorijo. Zadnji prispevek Ivane Kronja pa predstavi in razmisli številne slogovne in tematske elemente, značilne za Pavlovićev opus, ter jih umesti v širše ustvarjalno in teoretsko okolje.
Nova kinotečna publikacija bo javnosti predstavljena v petek, 22. septembra, ob 18. uri, ko se bomo o neusahljivem odzvanjaju Pavlovićevega opusa v sedanjosti pogovarjali z avtorji besedil in urednikoma zbornika.
Pri organizaciji retrospektive in izdaji zbornika so z nami sodelovali: Slovenski filmski center, Slovenski filmski arhiv, Jugoslovanska kinoteka, Akademski filmski centar, Veleposlaništvo Republike Srbije v Republiki Sloveniji.
