V Slovenski kinoteki bo med 26. in 30. majem potekal Teden italijanskega filma, ki letos s podnaslovom Ustvarjati film predstavlja sodobne celovečerne avtorske presežke režiserjev Maria Martoneja, Paola Sorrentina, Mattea Oleotta in Pietra Marcella. Teden bomo zaokrožili s štirimi restavriranimi klasikami Roberta Rossellinija, s katerimi obeležujemo 120-letnico režiserjevega rojstva.
Teden italijanskega filma odpiramo v torek, 26. maja, s slovensko premiero filma Zunaj (Mario Martone, 2025). Film je navdihnjen z avtobiografsko zgodbo pisateljice Goliarde Sapienza, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi kraje nakita nekaj mesecev preživela v zaporu, kjer ji je izkušnja srečanja z mladimi zapornicami odprla nov vir navdiha in solidarnosti. Biografski portret Eleonore Duse se v filmu Duse (Pietro Marcelo, 2025) posveti somraku življenja ene največjih in najbolj samosvojih igralk, ki se po upokojitvi zaplete v nastajajoči italijanski fašizem ter rivalstvo z nekdanjim ljubimcem Gabrielom D’Annunziem in Benitom Mussolinijem. Slovensko premiero bo imel tudi film Zadnja klofuta (Matteo Oleotto, 2025), ki je nastal v slovensko-italijanski koprodukciji in skozi tragikomične odtenke raziskuje male bizarnosti podeželskega vsakdana v furlanski rudarski vasici Cave de Predil. Projekcijo bo uvedel režiser Matteo Oleotto.
Robertu Rosseliniju se bomo poklonili s projekcijo filma Paisà (1946), ki ga je režiser posnel le slabo leto po prebojnem filmu Rim, odprto mesto (1945) o bratstvu in solidarnosti v uporu proti okupatorju. Paisà je Rosselinijev treznejši, kompleksnejši in manj propaganden izdelek italijanskega neorealizma, sestavljen iz šestih epizod, postavljenih v čas osvoboditve Italije po vsej državi, od Sicilije do severne Padske nižine. Stroj, ki ubija hudobne (1952) bo predstavil Rosselinijevo povsem unikatno mešanico komedije zmešnjav, neorealistične drame in religiozne pravljice, Strah (1954), posnet po zgodbi Stefana Zweiga, pa za Rossellinija netipično mešanico izrazito psihološke drame in estetike nemškega ekspresionizma. Gre za režiserjevo zadnje sodelovanje z igralko Ingrid Bergman. Obeležitev 120-letnice režiserjevega rojstva bo zaokrožila projekcija filma Potovanje v Italijo (1954), ki velja za najbolj znamenito sodelovanje italijanskega režiserja in švedske igralke Ingrid Bergman in po besedah Igorja Prassla, urednika filmskega programa Slovenske kinoteke, predstavlja Rossellinijev odmik od realizma k modernejši estetiki ter velja za enega najbolj presunljivih ljubezenskih filmov vseh časov.
Teden italijanskega filma, ki ga v Slovenski kinoteki pripravljajo v sodelovanju z Italijanskim inštitutom za kulturo, bo v soboto, 30. maja, sklenila projekcija filma Milost (Paolo Sorrentino, 2025). Sorrentino, ki tu ponovno sodeluje z igralcem Tonijem Servillom, se v svet italijanske politike vrača z elegantno umirjenim portretom fiktivnega predsednika Mariana de Santisa, ki se ob iztekajočem mandatu spopada s težkimi odločitvami.
