Od marca do maja 2024 je potekala tretja izvedba filmsko-kritiškega krožka Do zadnje besede, ki smo ga zasnovali in prvič uspešno izvedli ob priložnosti praznovanja Ekranove 60-letnice leta 2022. Krožek je namenjen spoznavanju z raznolikimi aspekti filmske umetnosti, kritike in teorije, brušenju kritiškega pogleda in spodbujanju k pisanju o filmu. Je tudi stičišče za ljubitelje vsega filmskega, družabni prostor za izmenjavo mnenj in platforma, ki predvsem mladim omogoča vstop v polje filmske kritike.
Na tretji ediciji krožka smo se podrobneje posvetili vprašanjem dokumentarnega in LGBT+ filma, ideologiji filmske podobe in osnovnemu filmskemu ločilu – montaži. Ob filmih, ki smo si jih ogledali ob predavanjih, smo obiskali tudi retrospektivo filmov Nike Autor na Festivalu dokumentarnega filma in retrospektivo, posvečeno avstrijskemu režiserju Michaelu Hanekeju, v Slovenski kinoteki, pa tudi projekcijo restavriranega nemega filma Grehi ljubezni (Karel Lamač, 1929), ki so ga v sklopu obiska Nacionalnega filmskega arhiva iz Prage v Kinoteki v živo spremljali Andrej Goričar (klavir), Ana Mezgec (violina) in Milan Hudnik (violončelo). Poleg predavanj smo se srečevali tudi na praktičnih srečanjih, na katerih smo debatirali o zagatah in rešitvah praktičnih nalog, ki so spremljale teorijo in preko katerih so udeleženci postopoma vstopali v žanr pisanja filmske kritike.
V tretjo edicijo nas je sicer 6. marca popeljal nočni vlak v filmu Larsa Von Trierja Evropa (1991). Prva postaja, na kateri smo se ustavili, je bilo predavanje Dokumentarne podobe v obzorniški perspektivi dr. Andreja Špraha, v katerem smo se posvetili nekaterim pomembnim vidikom dokumentarnega filma. Osredotočili smo se tudi na delovanje Nike Autor in Obzorniške fronte, ki je pri nas v zadnjih letih najintenzivneje zaznamovala polje angažirane dokumentarnosti. Na naslednji postaji, na kateri smo se ustavili, nas je pričakala dr. Jasmina Šepetavc, ki nam je ob filmu Portret mladenke v ognju (2019, Céline Sciamma) predstavila ključne zgodovinske spremembe kvirovskih podob na filmu in kontekstov njihovega nastanka.
Pot nas je nato vodila v zgodovino filma. Ob ogledu Oklepnice Potemkin (1925, Sergej M. Eisenstein), ključnega dela sovjetske montažne šole, nam je mag. Andrej Nagode predstavil proces filmske montaže, pri čemer se je osredotočil na Eisensteinove ideje o filmu in mejah njegovega izraza ter podrobno predstavil svoja razmišljanja o filmski montaži. Ko smo se bližali zadnji postaji našega filmskega izleta, smo premišljevali še o Različnih aspektih ideologije v filmski umetnosti. Teorija ideologije je odlično orodje za analizo umetnosti, še posebej v filmu kot ideološkem mediju par excellence. Predavanje pesnika in pisatelja Matjaža Zorca se je tako osredotočilo na različne funkcije ideologije v filmih in skušalo ob konkretnih primerih (Balada o trobenti in oblaku [1961, France Štiglic]) prikazati, kako z ideologijo operira film.
Mentorji se na tem mestu še enkrat najlepše zahvaljujemo vsem angažiranim predavateljem in predavateljicam ter aktivnim udeležencem in udeleženkam. Hvala za zaupanje in dobro družbo! Predvsem pa za vse deljene misli, mnenja in ideje. Tudi mi se vsako leto veliko naučimo od vseh vas.
Prav lepo vabimo še k branju izbranih tekstov, ki so pod našim mentorstvom nastali na letošnjem krožku Do zadnje besede. Najdete jih tukaj.
_______________
Krožek bomo izvajali tudi v prihodnjem letu. Obravnavali bomo nove teme in gledali z njimi povezane filme, z nami pa bodo, kot vedno, zanimivi predavatelji in predavateljice. Program in prijave bomo objavili na začetku leta 2025. Če vas udeležba zanima, za več informacij spremljajte naše medijske kanale.