Po dolgem, vročem poletju prihaja čas za nekoliko bolj introvertirane dejavnosti, kot sta recimo obiskovanje kina in branje. Jesen na srečo ljubiteljev filma vsako leto poskrbi za zvrhano košaro filmskih dobrot, od premier novih filmov do kopice krasnih festivalov. Obilno bero poglobljenih prispevkov pa za dobro družbo na kavču, pod odejo in ob skodelici dišečega čaja, tokrat prinaša tudi jesenska edicija Ekrana.
Na uvodnih straneh se najprej v stilu poslovimo od »botra novega Hollywooda« in »samooklicanega ‘Orsona Wellesa Z filma’« Rogerja Cormana ter se mu zahvalimo za njegov neprecenljiv prispevek k filmu. O ljubezni do sedme umetnosti in številnih filmih, v katerih je nastopil predvsem v zadnjih nekaj letih, se pogovarjamo z legendarnim igralcem Zlatkom Burićem. Svoj pogled na zvok v filmu nam je zaupala oblikovalka zvoka, specializirana za snemanje in oblikovanje dialogov Nina Hartstone, ki je konec maja obiskala Ljubljano v okviru simpozija Fade In. Pogovarjali smo se tudi z avstrijskim (psevdo)marksističnim medijskim gverilskim kolektivom Total Refusal, ki je z retrospektivo svojih filmskih del, videoinstalacijo in performansom gostoval na letošnjem festivalu VFX.
Po poletju še diši tokratna rubrika Odmev, ki prinaša štiri zabeležke o nekaterih izstopajočih filmih letošnjega jubilejnega 20. festivala Kino Otok – Isola Cinema. Tinkara Uršič Fratina piše o režijskem prvencu italijanske igralke Paole Cortellesi Jutri je še en dan (C’è ancora domani, 2023), Vanja Gajić pa o formalno inovativnem prvencu Emilije Gašič 78 dni (78 dana, 2024), ki si ga bo oktobra mogoče ogledati tudi v sklopu programa Jesenske filmske šole. Aleksandra Gačić kontekstualizira letošnjega prejemnika berlinskega zlatega medveda Dahomej (Dahomey, 2024, Alice Diop), Neža Kokol pa se na kratko posveti sklopu novih kratkih filmov ameriškega režiserja in umetnika ter kinootoškega prijatelja Billa Morrisona.
Recenzija filma Dahomej se mestoma vključuje tudi v tokratno osrednjo temo, ki nosi naslov »Paralaksa nevidnih: potencialnost afrofuturizma in afropesimizma«. Tema, ki sta jo souredili Anja Banko in Nina Cvar, obravnava v našem prostoru precej spregledana teoretična, kulturna in umetniška okvira afrofuturizma in afropesimizma, ki raziskujeta izkušnje in prihodnost Afričanov in Afroameričanov. »Če se zdijo morda na prvi pogled za naš prostor premisleki teh pozicij nenavadno tuji, prispevki opozarjajo na izjemno potencialnost obeh gibanj kot umetniških praks in obenem miselnih dispozitivov, saj ključno spodnašata tradicionalne dispozitive pogleda, redefinirata vrednost subjekta in predvsem, v kontekstu filma, vzpostavljata nove možnosti filmske podobe ter redefinirata potenciale filmskega jezika« v svojem uvodniku k temi poudarjata Banko in Cvar.
Dva zanimiva prispevka prinaša v branje tokratna rubrika Iz arhiva. Majda Širca se v verjetno najbolj obsežnem tekstu o tej temi doslej loti naše prve televizijske serije VOS. Pionirsko serijo, ki govori o akcijah obveščevalne službe med drugo svetovno vojno, je sredi šestdesetih in na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja za ljubljansko televizijo posnel France Štiglic. Andrej Gustinčič pa obravnava film Hindle Wakes (1927), pod katerega se podpisuje eden najplodnejših, a malo znanih britanskih režiserjev Maurice Elvey. Hindle Wakes je nastal na podlagi istoimenske drame Stanleyja Houghtona, ki velja za enega ključnih tekstov britanskega feminizma.
Dve besedili iz tokratne številke napovedujeta tudi dve jesenski retrospektivi v Slovenski kinoteki. V rubriki Predmet meseca se kustos Jurij Bobič posveti plakatu za film Veselica (1960, Jože Babič), ki ga je oblikoval režiser in scenarist Matjaž Klopčič. Klopčiču bo ob 90. obletnici njegovega rojstva poleg retrospektive v Dvorani Silvana Furlana posvečenih tudi nekaj drugih dogodkov. V rubriki Bližnji plan nam Anja Banko predstavi življenje in delo Kire Muratove, ene od najbolj enigmatičnih filmskih ustvarjalk. »[…] Ta velika cineastka ni lahek zalogaj. Je izrazita pesimistka, ko pride do vprašanj človeške narave, neizprosna kritičarka, ko pride do družbenih vprašanj in (pre)drzna formalistka, ko pride do vprašanj filmske forme« opozarja Banko. Z njenim opusom se boste v Kinoteki lahko soočili od začetka oktobra pa vse do konca leta.
»Ko nekdo toliko svojega časa nameni filmu, pogosto strastno ali celo obsesivno, ko se nekdo nenehno potaplja v filme – pri tem, da je jasno, da že zaradi narave stvari dobrih filmov vendarle ni veliko –, lahko upravičeno sumimo, da gre za nekakšen manko, za neko motnjo. Še toliko bolj, če to počne v Sloveniji, kjer se racionalen človek zagotovo ne bi odločil ne za snemanje filmov ne za filmsko kritiko« v prispevku z naslovom »O kuhanju filmov« piše režiser in scenarist Darko Sinko. Po svoje mu v razburljivem dialogu o filmu Furiosa, naslovljenem »O norih moških in besnih ženskah« pritrjujeta tudi Maša Peče in Nejc Pohar.
Veronika Šoster se v prispevku »Sprožilci vseh vrst« poglobi v primerjavo filma Državljanska vojna (Civil War, 2024, Alex Garland) in knjige Susan Sontag Pogled na bolečino drugega. Pišemo tudi o cenzuri na Tajskem in v Rusiji, o megleni preteklosti in vetrovni sedanjosti ter o podobi kot metafori in snovi v filmih Vaska Preglja. Ekran avgust/september/oktober 2024 kot ponavadi prinaša tudi kritike aktualnih filmov, festivalska poročila in recenzije TV-serij. Za vsakega se, skratka, nekaj najde.
Lepo vabljeni k branju.
Ekran lahko podprete tako, da se nanj naročite.
