Novo leto je tu in skupaj z njim nov letnik Ekrana – že 62. po vrsti. Preden s polnimi jadri zaplujemo v dva tisoč petindvajset, se v številki januar/februar 2025 tradicionalno ozremo nazaj, na filmsko bero preteklega leta. Filme, ki so v letu 2024 dozoreli na filmskih platnih, smo poželi in jih skrbno spravili na police v kaščo, kjer bodo lahko še dolgo hranili našo domišljijo, naše upanje in naša hrepenenja. Nekateri filmi, ki so se tokrat znašli v rubriki Inventura, so kot semena upanja, ki v svojih podobah ohranjajo vizijo boljšega sveta oziroma možnosti zanj – vsaj dokler ta ne bo zares vzklila.
V rubriki In memoriam se poslovimo od Emila Cerarja, kostumografa in igralca, kolega in sodelavca Združenja scenografov, kostumografov in oblikovalcev maske (SKOM) ter, kot zapiše Barbara Kapelj, »človeka za vse in vsakogar, človeka z velikim srcem«. Tema kostumografije predstavlja tudi nekakšno neuradno rdečo nit tokratne edicije. Mateja Fajt se je za Ekran pogovarjala s stanovsko kolegico, kostumografinjo Zvonko Makuc, lanskoletno prejemnico najpomembnejše slovenske nagrade za filmsko ustvarjalnost, nagrado Milke in Metoda Badjura. V pogovoru odstreta intrigantno ozadje, polno nepričakovanih zagat in kreativnih domislic tega filmskega poklica, in ponudita neprecenljiv vpogled v delo letošnje nagrajenke. Zvonki Makuc je posvečen tudi tokratni predmet meseca, vesoljski kostum, ki ga je oblikovala za film Maja in vesoljček (1988, Jane Kavčič).
Lepo vabimo tudi k branju pogovora s Tarnom Willersom, mešalcem zvoka, ki je skupaj z oblikovalcem zvoka Johnniejem Burnom prejel oskarja za najboljši zvok v filmu Interesno območje (The Zone of Interest, 2023, Jonathan Glazer). Willers nas popelje v izjemno zanimive detajle Glazerjeve monumentalne zvočne pokrajine in svojega poklica, ki še vedno spada med bolj spregledane na filmskem področju. V rubriki Ozadja osvetlimo še en širši javnosti dokaj neznan filmski poklic – patiner in predstavimo enega od domačih mojstrov tega poklica Nenada Živkoviča – Neša. Ta je lansko leto prejel nagrado kosobrin, ki jo Društvo slovenskih režiserjev in režiserk (DSR) podeljuje nevidnim in spregledanim filmskim delavkam in delavcem neavtorskih poklicev.
V novem letniku Ekrana nadaljujemo z lani uvedenimi rubrikami, kot sta teoretski Interval, ki se bo ukvarjal s temo kvir spomina, skozi vse leto pa nas bo ponovno spremljala tudi rubrika Kratki. Ta bo tokrat za svoje tematsko izhodišče vzela film Ali je bilo kaj avantgardnega (Matevž Jerman in Jurij Meden, 2024), ki odkriva dediščino eksperimentalnega filma v Sloveniji.
V številki januar/februar 2025 odmeva še novembrski LIFFe, Andrej Gustinčič pa se s pomočjo knjige Charlie Chaplin proti Ameriki Scotta Eymana poglobi v anatomijo pregona enega najbolj priljubljenih filmskih zabavljačev. Rok Kajzer Nagode v prispevku »O ljubezenskih veščinah« obravnava razmerje med režiserji in direktorji fotografije, Max Rakušček se v novi rubriki Kruha in iger spopade z zgodovinskim spektaklom oziroma morskimi psi v Koloseju, Nejc Pohar pa v prispevku »Joker Out« secira figuro Jokerja. Tu so, kot vedno, tudi recenzije filmov in televizijskih serij ter festivalska poročila.
Lepo vabljeni k branju.
Ekran lahko podprete tako, da se nanj naročite.