Poletje je pred vrati. Čas za lubenico, kratke hlače, faktor 40 in aperol spritz. Čas, ko tudi Barbie izbere Birkenstocke. Čas za kino pod zvezdami, za filmske festivale na prostem in poletne blockbusterje. Čas za prvo poletno številko Ekrana, ob branju katere bo čakanje na premiero Nolanove Odiseje (2026) minilo, kot bi mignil.
Tokratno edicijo odpiramo s poklonom enemu največjih dokumentaristov vseh časov, Fredericku Wisemanu, ki nas je zapustil februarja letos. Wisemanov opus ne predstavlja le pomembne zareze v filmski zgodovini, ampak tudi enega najbolj zaokroženih in kompleksnih popisov modernega življenja na zahodu.
Maša Peče rubriko Saj ni res … Pa je!, posvečeno »norim podvigom in najbolj neverjetnim iznajdbam v polju praktičnih posebnih učinkov«, nadaljuje z zapisom o tem, kako sta legendarni mojster maske Rick Baker in režiser John Landis v filmu Ameriški volkodlak v Londonu (An American Werewolf in London, 1981) ustvarila enega najbolj nepozabnih, nazornih in ikoničnih prizorov preobrazbe v pošast.
V Ekranu maj/junij 2026 odmeva 28. Festival dokumentarnega filma. V sklopu festivala smo se pogovarjali z avtorjem na festivalu nagrajenega filma Kar je treba storiti (Ono što treba činiti, 2025), Srđanom Kovačevićem, ki pravi, da se mu zdi »pomembno, da je lahko film tudi orodje političnega delovanja in sprememb«. Tak je tudi dokumentarec Lorene Luciano Nune proti Vatikanu (Nuns vs. The Vatican, 2025), pričevanjski film, ki »pomeni oster rez v tišino, ki je dolga leta zaznamovala žrtve spolnega nasilja med redovnicami«. Z režiserko se je o nastajanju filma za Ekran pogovarjala Petra Meterc.
Odmev prinaša še refleksijo filmske simfonije Pod oblaki Neaplja (Sotto le nuvole, 2025) Gianfranca Rosija ter zapis o instantni mojstrovini Mirovnik (Mirotvorac, 2025, Ivan Ramljak), ki nam predstavi malo znano dogajanje tik pred izbruhom hrvaško-srbske vojne. Ana Jerman Obreza v prispevku »Bolj star, bolj …« obravnava tri nenavadne dokumentarne portrete: violinista Warrena Ellisa, češka dvojčka Klišík in strastno vrtnarko Agato, Robert Kuret pa recenzira metafilmski poklon fenomenu videotek, ki ga v esejskem filmu Videonebesa(Videoheaven, 2025) obravnava Alex Ross Perry.
Prva poletna številka prinaša tudi obsežen tematski blok z naslovom Onkraj digitizacije in restavriranja filma, ki ga je souredila restavratorka in sodelavka Slovenske kinoteke Nadja Šičarov. Besedila se tokrat namesto običajnemu diskurzu o digitizaciji in restavriranju, ki se večinoma vrti okoli tehnoloških in finančnih okvirov, posvečajo predvsem »ničelnemu segmentu vsakega projekta, ki poskuša ohraniti in oživiti filmsko delo«: politiki izbora filmov.
Prispevki Maše Seničić, Anje Banko, Petre Belc in Roka Kajzerja Nagodeta tematizirajo vlogo filmskih arhivov pri konstituiranju kanona ter prevprašujejo politiko »digitalnega preživetja«: katerim filmom pripada pravica do digitalnega podaljšanja življenja, na podlagi katerih meril se ta privilegij vzpostavlja in kdo o tem odloča. […] Za konec Žiga Brdnik odstre pogled v zakulisje restavratorske delavnice, kjer skozi predstavitev poklica restavratorke Alje Lucian osvetli neposredno tehnično izvedbo digitizacije in restavriranja filmov.
Tudi v naših stalnih rubrikah Kritika, TV-serije in Festivali vas čaka kar nekaj zanimivega branja. Kritike se ukvarjajo s »problematičnimi« nevestami in junakinjami ter junaki – tako v zdravstvenih domovih kot na vesoljskih postajah. Iva Katušin nas v recenziji serije Vitez iz sedmih kraljestev (A Knight of the Seven Kingdoms, 2026–), najnovejši predzgodbi iz fantazijskega sveta Georgea R. R. Martina, popelje nazaj na Zahodnje. Simon Popek se oglaša z novostmi z letošnjega Berlinala, Oskar Ban Brejc komentira enega največjih festivalov kratkega filma Clermont-Ferrand, Anja Naglič pa je že tradicionalno obiskala graško Diagonalo.
Za konec pa vas vabimo še v »Malo šolo sadomazohizma« oziroma k branju izvrstnega prispevka Bojane Bregar o najnovejšem filmu britanske režiserke Emerald Fennell »Viharni vrh« (»Wuthering Heights«, 2026), v katerem režiserka »naslika campy eskapistično vizijo preteklega časa, vendar izvirniku ostaja zvesta tam, kjer resnično šteje – pri subverzivni kritiki razredne družbe«.
Vabljeni k branju. Ekran lahko podprete tako, da se nanj naročite.
