V novi številki revije Ekran se poslavljamo od poletja in se obenem sprašujemo, ali bo poletje sploh še kdaj takšno, kot je bilo? Letni čas, ki smo ga običajno povezovali z užitkom in veseljem, se namreč vse bolj spreminja v obdobje peklenske vročine in uničujočih požarov. V času apokaliptičnih podnebnih sprememb, deregulirane umetne inteligence in vedno večjih neenakosti med ljudmi, je tudi vse težje vztrajati pri užitku, radosti in vsem tistem, kar nam daje smisel in energijo za delovanje, življenje in boje, ki nas čakajo.
A možnost za odpor in soustvarjanje boljše prihodnosti je vezana prav na vztrajanje pri »užitku, ustvarjalnosti, prijateljstvu, skrbi in radosti kot legitimnih oblikah političnega življenja. […] Aktivizem užitka pomeni udejanjati utopijo že zdaj, sredi nemogočih pogojev, v medsebojnih odnosih, v polnem življenju, v dobrem počutju v lastnem telesu, v moči, ki izhaja iz naše ustvarjalnosti, ki se ne pusti zatreti in se ne prepusti cinizmu.« Tako v osrednjem prispevku jesenske edicije »Radikalizirajmo radost!« zapišeta Pia Brezavšček in Jasmina Založnik, programski vodji 32. Mesta žensk, ki letos poteka pod naslovom Feministična radost. Ta tema je bila tudi navdih za sodelovanje pri tokratnem tematskem Fokusu, ki ga je souredila kolegica Anja Banko.
Teme, ki jih obravnavamo v rubriki Fokus, se radostno prelivajo in oplajajo tudi skozi druge prispevke v novi številki, kot je recimo krasen intervju z mlado avstrijsko režiserko Roso Friedrich, s katero se je o njenem dokumentarnem celovečernem prvencu Moj prijatelj, pornozvezdnik (My Friend, the Porn Star, 2026) poleti v Karlovih Varihpogovarjala Petra Meterc. Ali pa pregleden prispevek o »poetični provokatorki«, švedski igralki in režiserki Mai Zetterling, ki je kot pionirka v svetu filma orala ledino in postala vzornica številnim kasnejšim generacijam filmskih ustvarjalk. Podoba iz njenega filma Dekleta (Flickorna, 1968) krasi tudi tokratno naslovnico, oktobra pa se v Kinoteki obeta retrospektiva njenih filmov, ki je vsekakor ne gre zamuditi.
Od poletja se poslovimo tudi z Dvojnim pogledom na najbolj megalomanski filmski dogodek letošnjega leta, Nolanovo Odisejo (The Odyssey, 2026), ter po vsesplošnem hajpu in pravemu hudourniku medijskih vsebin – »kot da se bo na IMAX-u odvrtel Kristusov ponovni prihod« – z nekoliko distance ponudimo dva razsodna pogleda na adaptacijo ene osrednjih zgodb zahodne civilizacije, ki je povzročila »vznemirljivo homersko renesanso in Odiseju vdahnila resnično moderno subjektivnost«. Odiseja sicer ni bila edini film, ki je zaznamoval letošnje poletje. Obsedenost (Obsession, 2026, Curry Baker) in Backrooms: Brez izhoda (Backrooms, 2026, Kane Parsons) sta, kot v Eseju ugotavlja Aljoša Harlamov, »odprli zanimivo razpravo o generaciji Z in prihodnosti kina«.
Preteklosti in s tem tudi prihodnosti kina in kinokulture bomo več prostora namenili v naslednji številki Ekrana (november/december 2026), ki bo tematsko pospremila novo kinotečno razstavo V objemu kina, ki jo ob 130-letnici prve kinopredstave na našem ozemlju in 30-letnici ustanovitve Slovenske kinoteke novembra odpiramo v razstavnih prostorih. Letos okrogle obletnice obeležujejo tudi Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, nekdanji Triglav film – oba častitljivih 80. let – in Viba film, ki jih je dopolnila 70.
V aktualnem Ekranu nekaj več pozornosti namenimo Filmskemu studiu Viba film, predvsem njegovi zanimivi zgodovini in »nenamernemu arhivu fundusa kostumov«, ki se je tam vzpostavil. Ob informacijah o skrb vzbujajočem scenariju za združevanje različnih filmskih ustanov, ki se napoveduje v prihajajočih mesecih, se zdi dobro, da vsaj nekoliko bolje spoznamo in ozavestimo zgodovino, delovanje in predvsem poslanstvo institucij, ki jih imamo in za katere bomo morda šele takrat, ko jih ne bo več, ugotovili, kako pomembne so bile.
Uživajte v branju!
