Društvo slovenskih filmskih publicistov in publicistk Fipresci in revija Ekran bosta v petek, 20. decembra, ob 19.30 uri v Slovenski kinoteki podelila strokovne nagrade za najboljše prispevke na področju filmske kritike in publicistike. Nagrade Nike Bohinc bomo podelili v treh kategorijah: za najboljšo kritiko, za najboljši teoretski tekst oziroma esej in za najboljši intervju. Nagrada nosi ime v spomin na eno vidnejših članic društva Fipresci, prvo urednico Ekrana ter eno izmed najpomembnejših filmskih kritičark v našem prostoru. Podelitvi bo sledila projekcija filma 𝗕𝗲𝗹𝗸𝗮 (White Material, 2009, Claire Denis), brutalna podoba čustveno kipečega in razdeljenega postkolonialnega sveta, ki ga je za to priložnost izbral letošnji član žirije Oskar Ban Brejc.
K javni prijavi za Nagrado Nike Bohinc so bili povabljeni vsi filmski kritiki in kritičarke ter publicistke in publicisti, katerih prispevki so bili objavljeni v registriranih medijih v obdobju od 20. 11. 2023 do 20. 11. 2024. Prijavljene prispevke je ocenjevala tričlanska strokovna žirija v sestavi dr. Jasmina Šepetavc, filmska kritičarka, podoktorska raziskovalka na Fakulteti za družbene vede in dolgoletna sodelavka Festivala LGBT filma, Robert Kuret, filmski in literarni kritik ter programski sodelavec festivala FeKK in Oskar Ban Brejc, filozof, filmski kritik in teoretik, ter dvakratni prejemnik Nagrade Nike Bohinc.
Žirija je o svojem delu zapisala naslednje: »Letošnji nabor besedil kaže predvsem na izrazito raznorodne pristope k pisanju o filmu. Zdi se, da pri nas deluje precejšnje število avtorjev in avtoric, ki k filmu pristopajo na svojstvene in relevantne načine. Prav ta raznorodnost pristopov je med žiranti poskrbela za živahno razpravo, ki je vodila v soglasje o nagrajenih tekstih. Nagrajena besedila so vešča jezikovno in argumentativno, v njih pa smo prepoznali tudi zavezanost relevantnim družbenim in političnim vprašanjem, ki se odpirajo skozi pozornost do filma.«
Na javni poziv za nagrado Nike Bohinc je letos prispelo 46 prispevkov iz 8 različnih medijev. Žirija je nagrade podelila v vseh treh kategorijah: za najboljšo kritiko, za najboljši teoretski tekst oziroma esej in za najboljši intervju. Teksti, za katere so prepoznali, da dosegajo najvišje standarde stroke so:
NAJBOLJŠA FILMSKA KRITIKA
Aleksandra Gačić
O restituciji afriške kulturne dediščine
Objavljeno v reviji Ekran avgust/september/oktober 2024
Aleksandra Gačić v svoji kritiki analizira film Dahomej (2024) francosko-senegalske avtorice Mati Diop, ki se ukvarja s procesi restitucije oz. vračanja afriške kulturne dediščine. Pri tem film širše politično kontekstualizira in daje videti širši okvir kolonialnih procesov, ki se lahko skrivajo za videzom vključenosti in reprezentacije, pozornost pa usmerja tudi na vprašanje lastnine. Avtorica v recenzijo smiselno vključuje različne postkolonialne študije, vezane tako na specifično tematiko filma kot na širše ekonomsko-politične procese; tako lahko z dokumentarcem vstopa tudi v kritičen dialog, ki pa je obenem sodelovanje pri raziskovanju teme dekolonizacije. S skrbno izbranimi detajli, pozornostjo na specifično filmska sredstva artikulacije ter izpostavitvijo ključnih prizorov, ki nakažejo antagonizme v dekolonizacijskih procesih, pa vzporedno omogoči občutenje same izkušnje filma. Eruditska recenzija, kjer se zdi vse na svojem mestu, obenem pa spodbuja nadaljnjo razpravo.
NAJBOLJŠI TEORETSKI ESEJ
Pia Brezavšček
Kritik kot iztrebljevalec? Od paranoje k reparaciji
Objavljeno v reviji Ekran marec/april 2024
V članku »Kritik kot iztrebljevalec? Od paranoje k reparaciji« Pia Brezavšček premišljuje o kritiki kot tisti, ki jo navadno zaznamujejo paranoidna branja – branja, ki neutrudno preiskujejo in analizirajo svoj objekt, anticipirajo vse in ne izpustijo ničesar. Avtorica pronicljivo razkrinka kolesja in rutine kritiške prakse in kritikov kot paranoikov, vendar hkrati sama ne podleže paranoji kot edinemu načinu branja, temveč spretno pluje med osebnim in teoretskim, da pozove k širitvi miselno-afektivnih okvirov kritiške prakse. Vprašanja, ki jih zasleduje in po branju njenega pomembnega prispevka še dolgo ostanejo z bralci, so, kako si v kritiškem procesu dopustiti napake in jih videti kot potencialnosti, pa tudi kako v kritiškem branju in pisanju najti prevečkrat izgubljen užitek, kreativnost in nepričakovana presenečenja.
NAJBOLJŠI INTERVJU
Petra Meterc
Film kot sabotaža: Pogovor s Kamalom Aljafarijem, režiserjem filma Fidai film
Objavljeno v reviji KINO! št. 52-53/2024
V pogovoru s Kamalom Aljafarijem, režiserjem filma Fidai film (2024), se Petra Meterc vešče približa filmskemu mišljenju in nameram intervjuvanca. V širokih, a usmerjenih vprašanjih je prepoznavno temeljito poznavanje širšega konteksta, ki pa vedno deluje kot produktivna začetna točka pogovora. Njena vprašanja vijugajo med tehničnimi in formalnimi aspekti filma, resničnimi zgodovinskimi dogodki, iz katerih film izhaja, in sodobnimi političnimi konteksti, v katere posega. Tako zaobjame film celovito, a ne popreproščeno, povezujoč filmske pristope s politično realnostjo in zgodovino.
