Na prvi julijski petek, 3. julija, ob 20.30 se Slovenska kinoteka v Muzeju slovenskih filmskih igralcev v Divači poklanja Silvi Čušin, eni najvidnejših slovenskih filmskih, televizijskih in gledaliških igralk. Poklon se vsako leto prireja ob obletnici rojstva Ite Rine, na letošnji prireditvi pa bo predstavljena tudi ob tej priložnosti izdana knjižica, ki osvetljuje igralkin bogati filmski opus.
Silvo Čušin odlikuje izbrušena igralska inteligenca, ukoreninjena v intuiciji in razvejana v razmisleke. Zato so njeni liki vselej večplastni, pa naj bo v vlogi osrednje protagonistke ali stranske osebe. V celovečernem filmu se je prvič pojavila še kot študentka, ko je leta 1978 z manjšo vlogo vaščanke nastopila v celovečercu Praznovanje pomladi Franceta Štiglica. Na začetku osemdesetih je svoj igralski talent pred kamero brusila v številnih epizodnih vlogah v kratkometražcih in na televiziji, s svojo prvo večjo filmsko vlogo pa v filmu Ljubezen nam je vsem v pogubo Jožeta Galeta leta 1987 navdušila na Tednu domačega filma in postala igralka leta revije Stop.
Čeprav je Silva Čušin že od začetka kariere sprejemala priložnosti za delo pri filmu, pa se je prostor za njeno igro pred kamero širše razprl v zadnjih dveh desetletjih: s filmi Predmestje (Vinko Möderndorfer, 2004), Slepa pega (Hanna A. W. Slak, 2002), Srečen za umret (Matevž Luzar, 2012), Ivan (Janez Burger, 2017) in Izbrisana (Miha Mazzini, 2018) ter z glavno vlogo Dore v filmu Estrellita – pesem za domov (Metod Pevec, 2007), za katero je leta 2007 na mednarodnem filmskem festivalu v Mannheim-Heidelbergu prejela posebno priznanje strokovne žirije, na Festivalu slovenskega filma pa nagrado vesna za najboljšo glavno žensko vlogo. Svojo drugo vesno je že dve leti pozneje prejela za stransko vlogo Majde v trilerju 9:06 (2009) Igorja Šterka.
V naslednjem desetletju je Silva Čušin postala stalnica slovenske filmske in televizijske krajine. V glavni ženski vlogi se je v celovečercu ponovno pojavila v filmu Sanremo (Miroslav Mandić, 2020), tri leta za tem pa še v avtobiografskem filmu Igorja Šterka Šterkijada (2023). Do danes je ustvarila skupno šestnajst vlog v celovečercih ter triindvajset v televizijskih filmih, dramah in serijah. Med štiriindvajsetimi vlogami v kratkih filmih pa jih je večina nastala v produkciji AGRFT; med njimi so filmi Prezgodaj dva metra spodaj (Matevž Luzar, 2006), Trst je naš! (Žiga Virc, 2009), Male ribe (Maja Križnik, 2015), Juha (Nika Otrin, 2024) in Hoffmanov zakon (Aleksander Kogoj Jr., 2023).
Pomemben del ustvarjanja Silve Čušin predstavlja tudi gledališče. Od leta 1985 dalje je zaposlena v SNG Drama Ljubljana, kjer je do danes ustvarila več kot sto gledaliških vlog in zanje prejela številna priznanja: nagrado Prešernovega sklada, Sterijevo, Župančičevo in Borštnikovo nagrado, naziv žlahtne komedijantke, dvakrat nagrado satir ter leta 2007 tudi najvišje nacionalno priznanje za gledališko igro – Boršnikov prstan.
Za življenjsko delo na področju filmske igre je leta 2022 prejela nagrado Ite Rine, leta 2025 pa nagrado bert.
Na dogodku v Divači se bo s Silvo Čušin pogovarjala igralka Sara Gorše. Knjižico, ki vsebuje intervju z igralko, biografijo, filmografijo in bogato slikovno gradivo, pa bo predstavila avtorica Ana Jerman Obreza. Ob 21.30 bo v muzejskem letnem kinu sledila projekcija filma Sanremo (Miroslav Mandić, 2020).
V primeru dežja bo prireditev potekala v dvorani Rudnik–Vreme v Famljah.
