V četrtek, 8. septembra, je v Dvorani Silvana Furlana potekala predstavitev kinotečne sezone 2022/2023. Program so predstavili direktorica Kinoteke Ženja Leiler Kos, vodja filmskega programa Igor Prassel, vodja arhivskega oddelka Ivan Nedoh, vodja muzejskega oddelka Špela Čižman, vodja pedagoško-izobraževalnih programov Vitja Dominkuš Dreu, odgovorna urednica Ekrana Ana Šturm in vodja Kino-katedre za pedagoge Andrej Šprah.
Po predstavitvi smo premierno prikazali program slovenskih kratkih eksperimentalnih filmov, ki smo jih restavrirali kot del programa Sezona klasičnih filmov – Season of Classic Films v koordinaciji Zveze evropskih kinotek (ACE). Program predstavlja izbor kratkih filmov različnih avtorjev, ki izhajajo iz tako imenovane amaterske, eksperimentalne, neparadigmatske, neinstitucionalne ali alternativne scene (Vinko Rozman, Karpo Godina, Davorin Marc, Sulejman Ferenčak). Tovrstna avantgardna filmografija pri nas tudi danes predstavlja živahno in vznemirljivo, a pogosto spregledano poglavje slovenske filmske ustvarjalnosti. Filmi s programa povečini izhajajo iz tradicije jugoslovanskih kinoklubov, v katerih so lahko avtorji razvijali svoj filmski izraz in svobodno ustvarjali brez intervencij državnih institucij.
Izbor slovenskih kratkih eksperimentalnih filmov bo med 9. in 11. septembrom brezplačno na ogled tudi preko spletne strani Baza slovenskih filmov, in sicer na naslednji povezavi: https://bsf.si/sl/izbor-slovenskih-kratkih-eksperimentalnih-filmov-2022/kinoteka-program/?fbclid=IwAR3hdxWrQTNwykM-BsajQO3LmzsCND-ErjON1EeQxhsiSyKN1uH3Hv_eWw
Kaj bomo gledali v novi sezoni?
Programski oddelek Slovenske kinoteke do konca leta pripravlja še dve pomembni retrospektivi. Oktobra bomo v sodelovanju z revijo Ekran izvedli Jesensko filmsko šolo, mednarodni simpozij filmske teorije, ki ga bo spremljala retrospektiva filmov s tematskim naslovom Od besed k podobam in nazaj. Novembra pa nas v sklopu 33. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala čakajo kar trije pokloni velikanom sedme umetnosti. Predstavili bomo najpomembnejše filme madžarskega režiserja Miklosa Jancsa ter se poklonili hrvaškemu režiserju in scenaristu Rajku Grliću, ob tem pa predstavili tudi izbor najpomembnejših filmov režiserjev tako imenovane Praške šole (Grlić, Zafranović, Marković, Karanović, Paskaljević). Retrospektiva Rajka Grlića se bo v kinotečni dvorani nadaljevala še po koncu Liffa, režiser pa bo za vse zainteresirane pripravil tudi predavanje na temo scenaristike.
V septembru gostimo kolege iz Kinoteke Severne Makedonije, ki bodo predstavili bogat program iz svojega arhiva, od filmskih zapisov bratov Manaki, izvrstnih etnografskih dokumentarcev in kratkih animiranih filmov do celovečerne igrane klasike, mladinskega filma in dokumentarnega filma Medena dežela (2019).
V decembru bomo ob stoletnici nastanka prve Kino-Pravde z živim DJ setom DJ Borke zaključili letošnji poklon Dzigi Vertovu.
Po lanski uspešni predstavitvi nove glasbene partiture za nemo klasiko Erotikon z Ito Rino, ki je nastala v sodelovanju Slovenske kinoteke in Cankarjevega doma, je Slovenska kinoteka skladatelju in pianistu Andreju Goričarju tudi v letošnjem letu naročila novo partituro za nemo filmsko klasiko. Ker gre za filmski dogodek z glasbo v živo in ker pišemo leto 2022, ni bilo druge izbire, kot da ob stoletnici premiernega predvajanja izberemo »simfonijo groze«, kot se glasi podnaslov nesmrtne grozljivo-romantične klasike Nosferatu, ki jo je F. W. Murnau, velikan nemškega ekspresionizma, posnel po romanu Drakula Brama Stokerja. Premiera glasbeno-filmske poslastice bo na sporedu 27. decembra v Cankarjevem domu.
V letu 2023 proslavljamo šestdesetletnico delovanja kinotečne dvorane. Prikazali bomo pomembne filme iz zgodovine svetovne kinematografije, ki so bili prikazani leta 1963.
Retrospektivni program začenjamo z januarskim gostovanjem Jana Cvitkoviča, ki bo predstavil program svojih kratkih filmov in svoj največji mednarodni uspeh, dramo Kruh in mleko. V februarju se bomo podrobno posvetili enemu najpomembnejših evropskih direktorjev fotografije, švedskemu mojstru Svenu Nykvistu, katerega stoletnico rojstva obeležujemo konec leta 2022. Ob filmih, pri katerih je sodeloval z Ingmarjem Bergmanom – med drugim bomo pokazali tudi televizijsko serijo v štirih epizodah Iz oči v oči (1976) – bodo na sporedu tudi Nykvistov celovečerni in dokumentarni film ter filmi, pri katerih je sodeloval z drugimi švedskimi režiserji in režiserkami.
V maju bomo v sodelovanju s festivalom Kino Otok po dolgem času ponovno predvajali klasike indijskega doajena Satyajita Raya. Prikazali bomo sedem njegovih restavriranih klasik, vključno s trilogijo Apu.
Jeseni v sodelovanju z Jugoslovansko kinoteko pripravljamo veliko retrospektivo Živojina Pavlovića, enega najbolj kontroverznih režiserjev tako imenovanega jugoslovanskega črnega vala. V novembru bomo ponovno sodelovali z Ljubljanskim mednarodnim filmskim festivalom, v okviru katerega načrtujemo retrospektivo italijanskega režiserja Francesca Rosija, ki bo del tematske retrospektive Italijanski politični film.
Kaj bomo arhivirali in restavrirali?
Filmske zbirke bomo skladno z zbiralno politiko še naprej dopolnjevali s tujimi filmi, ki so distribuirani na področju Slovenije, predvsem pa bomo nadaljevali z evidentiranjem, zbiranjem, dokumentiranjem, digitiziranjem, restavriranjem in zagotavljanjem dostopa do slovenskih eksperimentalnih ter amaterskih in domačih filmov. Na podlagi projekta V vsakem vzgojno-izobraževalnem zavodu restavrirani slovenski filmi bomo nadaljevali z namero, da za vsak slovenski restavrirani film zagotovimo avdiodeskripcijo za potrebe slepih in slabovidnih ter slovenske podnapise za potrebe gluhih in naglušnih ter omogočimo vzgojno-izobraževalnim zavodom dostop do slovenskih filmov preko spleta. V okviru istega projekta bomo nadaljevali s pripravami na film Ali je bilo kaj avantgardnega?, ki bo na dokumentarno-propedevtičen način promoviral zgodovino slovenskega eksperimentalnega filma.
Povečali bomo število digitiziranih in restavriranih filmov na malih formatih, s čimer bomo nadaljevali zavezo Kinoteke, da poskrbi za manj opazna področja slovenske kinematografije. Digitizirati nameravamo opus animiranih filmov Toneta Račkija in filme Zmagoslava Jeraja, nadaljevali pa bomo tudi z digitizacijo filmov Vinka Rozmana, Davorina Marca in OM produkcije.
V sodelovanju z Združenjem evropskih kinotek, Hrvaško kinoteko, Avstrijskim filmskim muzejem in Filmskim centrom Sarajevo bomo s pomočjo sredstev EU digitizirali in restavrirali film Slike iz življenja udarnika režiserja Bate Čengića. Premiero pričakujemo na canskem filmskem festivalu.
Nadaljevali bomo tudi z dejavnostmi, povezanimi z Nacionalnim programom digitizacije in digitalnega restavriranja slovenske filmske dediščine. Tako bomo končali dela na filmih Vesna, Kavarna Astoria, Rdeči boogie ali kaj ti je deklica, Na papirnatih avionih, Ples v dežju in Srečno, Kekec!. V jeseni bomo v Kinoteki pripravili posvet o digitizaciji in restavriranju slovenske filmske dediščine – česa smo se naučili doslej, česa se še moramo in kako sistemsko trajno urediti področje restavriranja domače filmske dediščine.
Kaj bomo brali?
Ob retrospektivi Rajko Grlić in praška šola bo izšel prevod režiserjeve avtobiografije Še ne povedane zgodbe. Avtor, ki bo prisoten tudi na predstavitvi knjige, v njej izvirno in domišljeno prepleta resničnost s filmsko izmišljijo. Gre za avtobiografsko prozo, spleteno iz niza kratkih zgodb, beležk, spominov, vinjet, anekdot in opomb pod črto, ki jih uvajajo filmski pojmi, razvrščeni po abecedi. Nekakšen osebni filmski leksikon tako prinaša puzzle, ki ga bralec lahko poljubno sestavlja. Ob tem se mu razpirajo režiserjeva osebno-družinska zgodovina, profesionalna pot, zgodba nekdanje skupne države ter njenih politično-kulturnih značilnosti in pretresov ter seveda kompleksnost sveta filmskega ustvarjanja.
Ob veliki retrospektivi, posvečeni Živojinu Pavloviću, skupaj z Jugoslovansko kinoteko pripravljamo tudi izid monografije z besedili eminentnih srbskih in slovenskih filmskih publicistov. Konec prihodnjega leta pa bo ob vsakoletni Jesenski filmski šoli izšel še tradicionalen zbornik s prispevki predavateljev.
Kako se bomo izobraževali?
V novi sezoni bomo ponovno nadgradili in popestrili tudi kinotečni vzgojno-izobraževalni program. Osnovnim in srednjim šolam smo ponudili prenovljen program, ki zajema tri osnovne dejavnosti – šolske filmske projekcije, filmske delavnice in kinotečne razstave. Letos se bodo šolske skupine lahko še zadnjič sprehodile po čudoviti razstavi, posvečeni Francetu Štiglicu. Poleg že uveljavljenih delavnic bomo v sodelovanju z revijo Ekran organizirali in izvajali filmskokritiške delavnice, kjer se bomo posvetili kritično-analitičnemu mišljenju in pisanju o filmski umetnosti. Delavnice bomo izvajali tako v prostorih Slovenske kinoteke kot tudi v gostujoči obliki po šolah. Prav tako bodo šolske skupine lahko deležne prav posebne filmske izkušnje z živo glasbeno spremljavo. Program Kino-uho bo pod okriljem pianista in skladatelja Andreja Goričarja letos zaživel tudi med šolskimi obiskovalci.
Letošnji abonmajski program bo sestavljen iz Družinskega, Dijaškega in Študentskega abonmaja, vsak od njih pa bo tudi svojstveno tematsko obarvan. V Družinskem abonmaju se bomo potopili v svet literarnih del, Dijaški abonma nas bo popeljal v bližnjo preteklost, kjer bo v fokusu neodvisni ameriški film iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Na potovanje na drug konec filmskega sveta pa nas bo povedel Študentski abonma, v okviru katerega se bomo posvetili vzhodnoazijskemu filmu. Posebej za dijake bomo z oktobrom začeli izvajati celoletni program predavanj, filmskih predstav in filmskega ustvarjanja, ki bodo potekali v okviru Kinotečne filmske šole. V prostorih Slovenske kinoteke bomo začeli izvajati tudi delavnice animiranega filma, ki jih bodo vodili člani zavoda Dagiba. Čaka nas torej zelo pestra in zanimiva sezona, polna filmskega odkrivanja in spoznavanja.
Kaj pa razstave?
Kustodiat obfilmskih zbirk, ki pripravlja razstavne vsebine Slovenske kinoteke, prihajajočo sezono odpira z razstavo Makedonski filmski plakat, na kateri so predstavljeni plakati za makedonske filme iz kinotečne zbirke filmskih plakatov. Razstava bo pospremila retrostrospektivo Kinoteke Severne Makedonije, ki bo potekala sredi septembra. Sledila bo razstava ob šestdesetletnici revije Ekran, v naslednjem letu pa načrtujemo še nekaj razstav, s katerimi bomo pospremili filmske retrospektive, med drugim razstavo, posvečeno režiserju Živojinu Pavloviću.
V razstavnih prostorih Kinoteke na Miklošičevi 28 v Ljubljani bo do konca junija 2023 na ogled pregledna razstava France Štiglic – filmska zapuščina, za jesen 2023 pa načrtujemo odprtje razstave, ki se bo osredotočila na kulturo obiskovanja kinematografov skozi zgodovino vse do danes in s katero bomo obeležili šestdesetletnico delovanja kinotečne dvorane v Ljubljani ter stoletnico kinematografa na Kolodvorski ulici, ki ga danes poznamo kot Kinodvor.
V Muzeju slovenskih filmskih igralcev v Divači smo sredi prenove multimedijske opreme in posodobitve razstavnih vsebin. Prav tako načrtujemo postavitveno prenovo razstave Ita Rina.
Ekran praznuje
Revija Ekran že vse leto z različnimi dogodki obeležuje 60. obletnico izhajanja; prva številka je namreč izšla oktobra 1962. Vrhunec letošnjega praznovanja se bo z dvema dogodkoma odvil prav v oktobru.
6. oktobra bomo na dogodku v Kinoteki predstavili posebno, jubilejno številko revije Ekran 60!, s katero bomo zaokrožili letošnje praznično leto. Ob tem bomo v Dvorani Silvana Furlana odprli tudi razstavo o oblikovalski zgodovini Ekrana med letoma 1962 in 2022, ki jo je Ekran ob tej priložnosti pripravil v sodelovanju z muzejskim oddelkom Kinoteke.
Novembra bomo tradicionalno podelili priznanje revije Ekran. Priznanje je bilo ustanovljeno leta 2012, ob petdesetletnici izhajanja revije, z željo poudariti zasluge slovenskih filmskih publicistov in kritikov, ki s svojim delom prispevajo k dvigu filmske kulture v Sloveniji. Priznanje revije Ekran letos prejme novinar in filmski kritik Žiga Brdnik.