Včeraj smo v Slovenski kinoteki s predstavitvijo letošnjega programa tudi uradno zakorakali v sezono 2025/2026. Program so predstavili direktorica Kinoteke Ženja Leiler Kos, vodja in urednik filmskega programa Igor Prassel, sourednica filmskega programa Anja Banko, vodja filmskih zbirk in restavriranja Ivan Nedoh, vodja obfilmskih zbirk in razstavnega programa Špela Čižman, vodja pedagoško-izobraževalnega programa Vitja Dominkuš Dreu in odgovorna urednica Ekrana Ana Šturm. Predstavitvi je sledila projekcija sveže restavrirane verzije filma Daily News (1979/1980), ki ga je leta 1980 na super osmičko posnel tedaj 26-letni režiser Franci Slak. Pred seznanitvijo z novo kinotečno sezono smo predstavili tudi novo, posebno dvojezično številko revije za film in televizijo Ekran, ki je izšla v sodelovanju z revijo za scenske umetnosti Maska in je v celoti posvečena temi Subjekt igre.
Kaj bomo gledali v novi sezoni? – Filmski program
Kinotečno sezono 2025/2026 odpiramo z retrospektivo František Čáp: češko obdobje. Izbor sedmih izstopajočih naslovov izČápovega primarnega ustvarjalnega obdobja na Češkem (1939–1948) je pripravila poznavalka režiserjevega opusa Marie Barešová iz češkega filmskega arhiva, ki bo avtorjevo dramatično filmsko kariero podrobneje predstavila tudi na gostujočem predavanju. Čáp se je skozi mojstrsko približevanje različnim filmskim žanrom in temam hitro uveljavil ter postal eden najproduktivnejših čeških filmskih ustvarjalcev svojega časa. Politične spremembe so vodile do njegovega izgnanstva leta 1949, pot je nadaljeval v Nemčiji in nato v Sloveniji, kjer je s svojim mojstrskim znanjem ključno prispeval k razvoju žanrske kinematografije, kot bomo lahko spremljali tudi na projekcijah Čápovih slovenskih filmov, ki bodo predstavljeni v začetku septembra v ciklu František Čáp: ogrevanje. Retrospektiva je nastala v sodelovanju s češkim Nacionalnim filmskim arhivom (NFA) in Veleposlaništvom Češke republike v Ljubljani.
Kinotečna nanizanka Kino-uho v novi sezoni združuje moči s ciklom FriForma (v organizaciji Inštituta ON Rizom) z namenom ponuditi mladim slovenskim glasbenicam in glasbenikom možnost, da se prvič preizkusijo v glasbeni spremljavi nemih filmov. 19. septembra bo Tilen Lebar s saksofonom in elektroniko ozvočil legendarno gangstersko melodramo Podzemlje (Josef von Sternberg, 1927). Novembra bo Tadeja Žele z violončelom in elektroniko spremljala melodramo Carmen (Cecil B. DeMille, 1915). Decembra bosta Tine Mulej Vrabič in Eva Mulej Vrabič – OKA z elektroniko in vokalom ozvočila dokumentarni film Ribiči (John Grierson, 1929), za zaključek leta pa bo Matjaž Pikalo v programu za najmlajše s harmoniko pospremil izbor kratkih filmov Charlesa Chaplina, Georgesa Mélièsa in Franza Hoferja. Za nameček nas bo 3. oktobra obiskal tudi priznani nemški skladatelj Günter A. Buchwald, ki bo s klavirjem in violino spremljal avantgardno nemško klasiko Ljudje v nedeljo (Curt Siodmak, Robert Siodmak, Edgar G. Ulmer, Fred Zinnemann, 1930).
Jesenska filmska šola, mednarodni simpozij filmske kritike in teorije, se bo tokrat pod naslovom Proti pozabi: kvir film in spomin odvijala med 13. in 19. oktobrom. Na predavanjih, okroglih mizah in skozi filmsko retrospektivo se bomo ukvarjali s prezrtimi in marginaliziranimi podobami skupnosti LGBTIQ+, ki so bile iz uradne zgodovine in kolektivnega spomina večkrat odrinjene, celo izbrisane. Letošnjo JFŠ Slovenska kinoteka organizira v sodelovanju z revijo Ekran, Centrom za proučevanje kulture in religije Fakultete za družbene vede ter s podporo festivala Mesto žensk. Že tradicionalno bo po simpoziju izšel tudi zbornik.
V sodelovanju s festivalom Liffe in festivalom Kino Otok v novembru predstavljamo retrospektivo Kelly Reichardt, ki se v svetovno filmsko krajino vpisuje kot ena najbolj svojevrstnih avtoric ameriškega neodvisnega filma. Njen filmski izraz zaznamujejo posebna pozornost do marginalnih likov in pokrajin ameriškega severozahoda, močne ženske zgodbe, izrazit posluh do narave ter subtilno zastavljen ritem podob v slogu počasnega filma.
Decembra začenjamo z retrospektivo domačega avtorskega tandema Nadje Velušček in Anje Medved. Mati in hči, dokumentaristki in pretanjeni raziskovalki jugoslovansko oz. slovensko-italijanskega obmejnega prostora, sta ustvarili obsežen opus video in filmskih del, v katerih se ukvarjata z vprašanji nacionalne identitete, raziskujeta razmerja med kolektivnim in intimnim družbenim spominom ter nagovarjata izmuzljivi pojem meje. Retrospektiva, ki bo trajala vse do aprila 2026, bo potekala v sodelovanju Slovenske kinoteke, SCCA-Ljubljana, goriškega Kinoateljeja in Zavoda KINOkašča/CINEMattic.
V januarju in februarju 2026 napovedujemo prvo pregledno retrospektivo Johna Cassavetesa, predhodnika ameriškega neodvisnega filma, vizionarskega režiserja medosebnih odnosov in obrobnih posameznikov. Njegove filme, trmasto proizvedene zunaj hollywoodskega studijskega sistema, naseljujejo izjemne persone, strastni dialogi in odlični igralci, med drugimi tudi Cassavetesova življenjska partnerka, igralka Gena Rowlands.
Februarja 2026 bo pri založbi Beletrina izšla osebna in samosvoja življenjska zgodba Wernerja Herzoga Vsak zase in Bog proti vsem (prevod Anja Naglič). V njej cineast skozi spomine razgrinja zgodbo o svoji umetniški poti. Ob tej priložnosti bomo pripravili retrospektivo najbolj odmevnih in nagrajevanih filmov Wernerja Herzoga.
V sodelovanju s festivalom Kino Otok bomo v maju in juniju 2026 prikazali celostno retrospektivo palestinskega režiserja in producenta Rashida Masharawija. Njegovo delo je igralo ključno vlogo v reprezentaciji palestinske identitete, palestinskega boja in realnosti življenja pod izraelsko okupacijo. Masharawi v svojih filmih združuje humanistično pripovedovanje zgodb z družbenim in političnim komentarjem, pri čemer pogosto raziskuje teme, kot so izgnanstvo, razselitev in kompleksnosti palestinskega življenja. Je režiser filma Policijska ura (1994), prvega celovečerca, ki je bil posnet v Gazi.
Tudi tokratno sezono bomo sklenili v Letnem kinu Slovenske kinoteke, kjer se bo odvila 9. edicija festivala Poletje na platnu in med platnicami. V filmskih in literarnih razmislekih se bomo ukvarjali s temo narave – tako v smislu njene drugosti kot skozi vzpostavljanje ekološkega pogleda. Slovenska kinoteka festival organizira v sodelovanju s pisarno Ljubljane – Unescovega mesta literature.
Kaj bomo arhivirali in restavrirali? – Filmske zbirke in restavriranje
V sodelovanju s partnerji iz Hrvaške, Avstrije in Slovenije ter z evropskimi sredstvi, ki smo jih prejeli na podlagi programa Evropskega združenja kinotek Skupni projekt restavriranja bomo digitizirali in restavrirali film Ženska s pokrajino (Žena sa krajolikom) ter pet kratkih filmov režiserja Ivice Matića. V partnerstvu s kolegi iz Bosne in Hercegovine pa bomo digitizirali in predstavili filme utemeljitelja Sarajevske šole dokumentarnega filma Vlatka Filipovića. Na podlagi sredstev, predvidenih z Zakonom o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi, pa trenutno vodimo proces digitizicije in restavriranja filma Splav meduze režiserja Karpa Godine. V Kinotekinem filmskem laboratoriju bomo restavrirali filme Breath Andreja Zdraviča, Moon Earth, Baluun Canaan, Ples mask,Praznik in Kras 88 Francija Slaka ter filme produkcijske hiše OM in Vasje Bibiča. S filmom Ali je bilo kaj avantgardnega? in s slovenskimi eksperimentalnimi filmi bomo gostovali po evropskih in drugih kinotekah. Na področju domačega filma smo v letu 2025 prevzeli v hrambo približno 300 filmov, ki so trenutno v procesu arhiviranja in digitizacije, čemur bodo sledile projekcije iz njih sestavljenih programov.
Kaj pa razstave? – Obfilmske zbirke in razstavni program
Ob slovenski premieri filma Zgodbe iz čarobnega vrta bomo v razstavnih prostorih Slovenske kinoteke odprli razstavo o zakulisju nastajanja prvega slovenskega celovečernega animiranega filma za otroke. Razstava bo ponudila vpogled v celoten ustvarjalni proces ter razkrila tehnike, faze in trike lutkovne stop animacije. Razstava bo na ogled od 30. septembra 2025 do junija 2026. Pripravljamo jo v sodelovanju z Društvom slovenskega animiranega filma, Zavodom ZVVIKS in Animateko. V Dvorani Silvana Furlana bo manjša razstava o Františku Čápu, ki bo pospremila retrospektivo režiserjevih čeških celovečercev. S pomočjo fotografij bodo predstavljeni izbrani filmi, ki jih je Čáp ustvaril v svojih dveh domovinah: na Češkem in v Sloveniji. Jeseni 2026 pa v osrednjih razstavnih prostorih načrtujemo razstavo, ki se bo osredotočala na kulturo obiskovanja kinematografov od prvih kinematografskih predstav vse do danes.
Kako bomo vzgajali in izobraževali? – Izobraževalno pedagoški program
Vzgojno-izobraževalni program bo v novi sezoni zaznamovan predvsem z dejavnostmi, povezanimi z razstavo o animiranem filmu Zgodbe iz čarobnega vrta. Ob razstavi bo potekal pester spremljevalni program v obliki mesečnih vodstev, delavnic in filmskih matinej za širšo javnost. S programom, namenjenim osnovnim in srednjim šolam, bomo nadaljevali našo usmerjenost k decentralizaciji šolske ponudbe ter filme iz šolskega programa ponujali v distribucijo za predvajanje zunaj Ljubljane. Ponovno se bomo osredotočili na zgodovino slovenskega filma – tako igranih klasik kot tudi eksperimentalnih filmov. Med letom bomo nadaljevali z uveljavljenimi delavniškimi programi, kot sta Ekranov filmsko-kritiški krožek Do zadnje besede in andragoški program Po poteh slovenskega filma v sodelovanju z Univerzo za tretje življenjsko obdobje, ter z že šesto edicijo kinotečnih abonmajev. V sklopu Družinskega abonmaja bodo letos izpostavljeni skriti ali pogostokrat prezrti junaki na filmskem platnu, Dijaški abonma bo tematiziral različne zgodbe človekovega vrtenja v krogu oz. vztrajanja na enem mestu, Študentski abonma pa se bo posvetil kriminalu v vseh njegovih oblikah.
O čem bomo brali v Ekranu? – Revija Ekran
Slovenska kinoteka je od leta 1997 izdajateljica revije Ekran, edine slovenske specializirane strokovne revije s področja filma in televizije, ki izhaja v redni periodiki. Revija je posvečena filmski kritiki, teoriji, zgodovini in praksi ter spodbujanju izvirne domače filmske publicistike. Te dni je v sodelovanju z revijo za scenske umetnosti Maska izšla skupna dvojezična številka Ekran X Maska, ki se v celoti posveča temi Subjekt igre. Večina prispevkov izhaja iz osnovnega problema tako filma kot gledališča, namreč, kako deluje in kaj pomeni »subjekt«, ko nastopa v vlogi na odru ali pa na ekranu, filmskem platnu? Septembra bo izšel še Ekran september/oktober, kjer bo v fokusu v skladu s prihajajočo retrospektivo opus Kelly Reichardt.Do konca letošnjega leta bo izšel še Ekran november/december, v katerem bo poudarek na najnovejši domači produkciji, ki se bo oktobra predstavila na Festivalu slovenskega filma Portorož, in na aktualnih praksah uporabe umetne inteligence v filmskem ustvarjanju. V oktobru, novembru in decembru bomo v sodelovanju z društvom Fipresci izvedli tri predavanja in projekcije v sklopu skupnega cikla Medkritika, v katerem raziskujemo uporabo različnih praks pri razmišljanju o filmu. Letošnji cikel bo pod naslovom (Od)misliti kanon, (pre)misliti zgodovino pretresel filmske prakse preteklosti in odprl vprašanja cenzure, politične korektnosti in (re)kontekstualizacije zgodovine ter se ukvarjal z vprašanji dekolonizacije, feminističnega vesterna in paradoksa poklica kaskaderjev.
Tik pred začetkom festivala Liffe bomo tradicionalno podelili priznanje revije Ekran, ki ga letos prejme eden od najvidnejših slovenskih filmskih publicistov in kritikov ter dolgoletni član sveta revije Ekran Zdenko Vrdlovec. Decembra pa bomo v sodelovanju z društvom Fipresci podelili tudi strokovno nagrado Nike Bohinc za najboljše prispevke na področju filmske kritike in publicistike.
Izjava direktorice Slovenske kinoteke Ženje Leiler Kos
Prihodnje leto bo minilo trideset let, od kar je Vlada Republike Slovenije 1. avgusta 1996 sprejela sklep o razdelitvi javnega zavoda Slovenski gledališki in filmski muzej na Slovenski gledališki muzej (danes Slovenski gledališki inštitut) in Slovensko kinoteko. Film je bil s tem po dolgoletnih prizadevanjih prvega direktorja Slovenske kinoteke Silvana Furlana končno priznan kot umetniško avtonomno področje tudi na polju kulturne dediščine. To je namreč pomenilo, da je zgodovina domačega in svetovnega filma oziroma filmska umetnost in z njo povezana filmska dediščina postala del slovenske kulturne dediščine, ki zahteva posebno pozornost in skrb, pa naj gre za njeno ohranjanje in varovanje, raziskovanje, za njeno prezentacijo javnosti in dostopnost ali za vedenje o njej.
Slovenska kinoteka se je iz takrat ene najmlajših in najmanjših nacionalnih kulturnih javnih zavodov vse do danes razvila v muzej s široko in specifično paleto dejavnosti. Te segajo od vsakodnevnih filmskih projekcij in dogodkov ob njih, razstav, raziskovalne in založniške dejavnosti in izobraževalno-pedagoških programov, bogatenja in skrbi za filmske ter s filmom povezane zbirke, restavriranja slovenske, pa tudi filmske dediščine iz območja nekdanje skupne države, vsebinskega upravljanja z Muzejem slovenskih filmskih igralcev ter spominske razstave o Iti Rini v Divači pa vse do vidne vpetosti v Mednarodno združenje filmskih arhivov in kinotek ter Evropskega združenja kinotek in permanentne promocije slovenske filmske dediščine, še zlasti pa Kinotekine lastne zbirke eksperimentalnih filmov v tujini.
Zato si želim, da bi bila Slovenska kinoteka kot osrednji in edini nacionalni filmski muzej ob tridesetletnici svoje ustanovitve končno deležna posebne pozornosti in skrbi s strani ustanovitelja, kar bi pomenilo, da bi jo bilo mogoče končno kadrovsko in finančno utrditi in ji s tem omogočiti pogoje za njen nadaljnji razvoj. To si svojim dosedanjim zavzetim delom maloštevilno redno zaposlenih in stalnih zunanjih sodelavcev, predane študentske ekipe in dosedanje permanentne finančne podhranjenosti vsekakor zasluži.
