Poletje na platnu in med platnicami je festival, ki vsako poletje v središču Ljubljane poveže filme in knjige. Letos ga posvečamo razmisleku o stanju sveta.
Človeštvo se sooča s številnimi izzivi, od podnebne krize do krize demokracije. Povečujejo se socialne razlike, družbeno tkivo razpada, krepi se strah pred vojno in novimi oblikami sovraštva. Veliko civilizacijskih pridobitev, ki jih imamo danes, je nekoč veljalo za utopične fantazije. Katere utopične ideje lahko postanejo realnost v današnjem času?
Šest avgustovskih večerov med 8. in 13. avgustom bomo na zelenici letnega kina Slovenske kinoteke na Muzejski ploščadi Metelkova v sproščenem poletnem vzdušju s pomočjo filmov, izbranih knjig ter zanimivih gostij in gostov razmišljali o možnostih za boljšo prihodnost.
Cikel dogodkov, ki bodo potekali pod naslovom Utopije prihodnosti, bomo v torek, 8. avgusta, otvorili s projekcijo enega najbolj priljubljenih Chaplinovih filmov, Moderni časi (1936), ki še vedno predstavlja nadvse aktualno in pronicljivo kritiko vse bolj industrializiranega modernega sveta, odtujenosti od dela ter vloge človeka (in človečnosti) v njem.
Film in literatura nam lahko s pomočjo orodij narativne in estetske reprezentacije pomagata oblikovati nove sanje, razmisleke, izraze in ukrepe glede tega, kako želimo živeti v prihodnosti. V sredo, 9. avgusta, se bomo s Tanjo Badalič, Vesno Liponik in Nežko Struc najprej pogovarjali o tem, kakšne alternative ponuja ekofeministična in antispecistična literatura. Kako misliti in ustvarjati bolj vključujočo literaturo, ki bi zmogla različna bitja in pojave ubesediti v njihovi svojskosti in drugosti? Skrajni čas je, da podremo mentalne meje, napačne predpostavke in hierarhije, ki nas ločujejo od drugih bitij in sveta ter ustvarimo nove, več-kot-človeške oblike sodelovanja in skupnosti z naravnimi sistemi. Pogovoru bo sledila projekcija ekopoetičnega filma Zveri južne divjine (2012), o katerem je filmska kritičarka Amy Taubin zapisala, da gre za »prisrčen, nežen, necenzuriran, nesentimentalen, anarhičen duhovni vodnik za odkrivanje lastnega prostora na planetu.«
V četrtek, 10. avgusta, nam bo dr. Jože Vogrinc v večernem predavanju predstavil koncept odrasti, ki se odmika od klasičnega modela rasti in je zasnovan na prostovoljni skromnosti in poudarjeni samooskrbi. Po mnenju avtorjev knjige Odrast: Besednjak za novo dobo (Studia humanitatis) gre predvsem za opustitev rasti kot družbenega cilja, poziv k materialni zmernosti in preprostosti ter snovanju konkretnega načrta za radikalno zmanjšanje premoženjske, geografske in medgeneracijske neenakosti. Pogovor bo pospremil ogled večkrat nagrajenega filma Alcarràs (2022) o družini Solé, ki se že več generacij preživlja s pridelavo breskev v majhni vasi na katalonskem podeželju. Letošnji pridelek bi lahko bil njihov zadnji, saj jim grozi, da bodo morali zemljo zapustiti. Lastnik namreč v lovu za večjim dobičkom načrtuje posek dreves in postavitev sončnih kolektorjev.
Petkov večer bo posvečen temi vojne. Vojne so nevralgične točke, ki proizvajajo nikoli presežene družbene travme, o katerih ne moremo – in ne smemo – nehati govoriti. Toda kako naj jih kontekstualiziramo v literaturi, znotraj okvirov romana? In kako v filmu? O tem, kako se tema vojn vpisuje v sodobno literaturo, bodo spregovorile Jedrt Maležič, Samanta Hadžić Žavski in Silvija Žnidar. Po pogovoru si bomo ogledali še Kubrickovo črno komedije o obsednem stanju, ki zavlada v ameriškem političnem vrhu pod pretnjo nuklearne vojne, Dr. Strangelove (1964). Ultimativna klasika enega največjih filmskih režiserjev in pacifistov je drzna in eksplozivna mešanica parodije ter resne družbene kritike tako nuklearne norije kot ameriške vojske.
V soboto, 12. avgusta, se bomo v družbi Jerneja Županiča pogovarjali o eni najbolj vznemirljivih tem ta hip – umetni inteligenci. Spraševali se bomo, kako se ideje in pojavnosti knjige, avtorja ali branja danes soočajo z vznikom vsem dostopnih orodij, ki s pomočjo umetne inteligence prevprašujejo vlogo ustvarjalnosti in kritičnega mišljenja. Pogovoru bo sledila projekcija malo znane poljsko-sovjetske znanstvenofantastične drame Test pilota Pirxa (1972). Po zgodbi legendarnega Stanisława Lema posnet film odpira vedno bolj aktualna vprašanja o tem, kaj je tisto, kar človeka loči od robota, in ali roboti res lahko nadomestijo ljudi?
Poletje na platnu in med platnicami bomo v nedeljo, 13. avgusta, zaključili s projekcijo prekrasnega dokumentarca Futura (2021), ki o prihodnosti spregovori skozi oči italijanske mladine, fantov in deklet, ki še ne vedo, kaj jih čaka, a morda to že čutijo. Edinstven in nežen film je portret časa, kot ga vidi skupina najstnikov in najstnic, ki pripovedujejo o krajih, kjer živijo, o svojih sanjah, pričakovanjih, željah in strahovih.
***
Poletje na platnu in med platnicami nastaja v sodelovanju Slovenske kinoteke in pisarne Ljubljane, Unescovega mesta literature.
