Dialogi s Filipom

Avtorja: Nerina T. Kocjančič in Filip Robar Dorin

Napisati knjigo, ki bi se posvečala zgolj filmom Filipa Robarja Dorina, je premalo. Predvsem zato, ker je Robar Dorin poleg filmskega režiserja tudi pisatelj in publicist, aktivist, prevajalec in nekdanji direktor Filmskega sklada RS. Povrh tega je artikulirana, iskriva osebnost, ki jo je užitek izzvati v dialog.

Ta se vrača k avtorjevemu otroštvu, zaznamovanem s selitvami, k zvedavi in uporniški mladosti, k začetkom ustvarjalne poti, ki ga je v 60. letih odnesla na študij režije in scenaristike na chicaškem Columbia College. Kako je mladi študent doživljal ZDA na burnem prelomu iz 60. v 70. leta? So se že tam porodile zamisli o neodvisni filmski produkciji, ki se je bo dvajset let kasneje kot prvi polotil v Sloveniji? Tudi po povratku v Jugoslavijo ni Robar Dorinova pot nič manj razburkana.

Preko poučevanja na ljubljanski akademiji, od koder bo odstavljen zaradi heretičnih pogledov na film; preko raziskujočih kratkih filmov, ki jih posname za Viba film; in naposled preko celovečercev, s katerimi se zapiše v zgodovino slovenskega filma – Opre Roma (1983), Ovni in mamuti (1985) in Veter v mreži (1989), se oblikuje njegov pristop k združevanju dokumentarne in igrane forme, k »neumišljenemu« filmu, ki osvetljuje perečo družbeno problematiko, življenja obstrancev, migrantskih delavcev, Romov, pa tudi otrok, ali pa nam, na drugi strani, preko niza filmskih in televizijskih portretov približa slovenske literate, umetnike ter priče zgodovine. Ta neutrudna filmsko-dokumentarna iskanja, ki temeljijo na etiki približevanja realnosti in njenim akterjem, so v slovenskem filmu domala brez primere.

Ne glede na takšne ali drugačne opredelitve ter kritiške vatle, s katerimi pristopamo k opusu Filipa Robarja Dorina, se njegova specifičnost zdi najbolj razvidna v delih, ki uhajajo oznakam – ki so uporniška, težko ulovljiva, za katera je en naslov premalo in zato vedno potrebujejo še podnaslov. Ta upornost in samosvojost pričata o avtorju, ki se je ves čas jasno zavedal, kako težko se v prevladujočih filmskih produkcijskih razmerah poraja zares pronicljiv in drugačen film. Pričata nemara tudi o tem, da je avtor v svojem nezlomljivo kritičnem duhu ves čas kultiviral določen zdrav dvom glede moči filma samega, katerega prevratniška sila se tolikokrat izgublja v industrijski formi, namenjeni zabavi.

A ne glede na moč ali nemoč samega filmskega jezika je boj za film, ki ima sposobnost preobrazbe, danes nujnejši kot kadarkoli prej. Temu boju za drugačen film, ki je tudi Filipov boj, je posvečena pričujoča knjiga. To je film, ki je kompleksen in boleč, kot je kompleksen in boleč človek z vsemi svojimi slojenostmi in grčavostmi, kot je kompleksna človeška srenja in njeni napori, da se združi v polnejšem in miroljubnem sožitju.

Nerina T. Kocjančič, iz spremne besede

Slovenska kinoteka, 2017
ISBN 978-961-6417-88-4
Zbirka Slovenski film. Nova serija 8