Oktobrska revolucija in zgodnjesovjetski film

Avtorice in avtorji člankov:
Nil Baskar, Bernard Eisenschitz, Nace Zavrl, Oksana Maistat, Barbara Wurm, Natalija Majsova,
Rade Pantić, Esther Leslie, Miklavž Komelj

Uredila Maja Krajnc

Prevedli Nil Baskar, Janina Kos, Maja Lovrenov

Če skušamo k sovjetskemu filmu ubrati drugo pot, je treba najprej stopiti onkraj samega oktobra kot
funkcije filmske rekreacije ali komemoracije, ki neizogibno, teleološko vodi proti stalinskemu filmu
(oziroma doktrini »socialističnega realizma«). V izhodišču premišljevanja o zgodnjesovjetskem
filmu je namesto tega kompleksna dinamika družbenih in materialnih razmerij, v okviru katerih se
je formiral in razvijal. Ta razmerja je v enaki meri odražal in pomagal vzdrževati. Obenem pa je,
vsaj do leta 1934, ko je oblast dokončno prevzela nadzor nad vsemi ključnimi vidiki filmskega dela,
izkoristil obdobja relativne avtonomije, v kateri so ustvarjalci in ustvarjalke v praksi in teoriji
raziskovali neslutene potenciale filma. To so počeli v izredno produktivnem dialogu tako s
sovjetsko umetniško avantgardo kakor z mednarodno in popularno filmsko kulturo. Mnogi med
njimi so pri tem izkazali izjemno mero kritične in teoretske samorefleksije. Jasno so se zavedali
svojega položaja v sovjetskem kulturnem polju in ga sprejemali z odgovornostjo, ki je narekovala
premišljanje estetskih in političnih izhodišč. K temu jih je v pragmatičnem smislu silila tudi nujnost
krmarjenja med spreminjajočimi se družbenimi in političnimi zahtevami, pričakovanji gledalca in
sirenskim klicem filmske modernosti,ki je obljubljala preoblikovanje zaznavnega in spoznavnega
sveta.

Orisanemu razmerju med oktobrsko revolucijo in revolucionarnim filmom, med revolucionarno idejo
ter transformacijami sovjetske kinematografje 20. in 30. let, se posvečajo tudi prispevki v zborniku
Jesenske filmske šole. Teoretski in metodološki pristopi k temu razmerju – v kolikor gre za izrazito
večdimenzionalno polje, ki poleg specifčnih vprašanj, vezanih na zgodnjesovjetski film, obsega tudi
vprašanja družbene in ideološke vloge umetnosti v socialistični družbi, same narave filmske
reprezentacije in konstrukcije zgodovine, pa tudi materialnih in zgodovinskih dejavnikov – se nujno
močno razlikujejo. Bolj kot preiskovanju specifčne problematike ali potrjevanju določenega pristopa
je pričujoči nabor razprav in refleksij namenjen sondiranju aktualnih raziskovalnih in teoretskih
možnosti.

Nil Baskar iz spremne besede

Slovenska kinoteka, 2018

ISBN 978-961-7013-08-5

Zbirka: Jesenska filmska šola