Oktobrska revolucija in zgodnjesovjetski film

Uredila: Maja Krajnc
Besedila: Nil Baskar, Bernard Eisenschitz, Nace Zavrl, Oksana Maistat, Barbara Wurm, Natalija Majsova, Rade Pantić, Esther Leslie, Miklavž Komelj

“Če skušamo k sovjetskemu filmu ubrati drugo pot, je treba najprej stopiti onkraj samega oktobra kot funkcije filmske rekreacije ali komemoracije, ki neizogibno, teleološko vodi proti stalinskemu filmu (oziroma doktrini »socialističnega realizma«). V izhodišču premišljevanja o zgodnjesovjetskem filmu je namesto tega kompleksna dinamika družbenih in materialnih razmerij, v okviru katerih se je formiral in razvijal. Ta razmerja je v enaki meri odražal in pomagal vzdrževati. Obenem pa je, vsaj do leta 1934, ko je oblast dokončno prevzela nadzor nad vsemi ključnimi vidiki filmskega dela, izkoristil obdobja relativne avtonomije, v kateri so ustvarjalci in ustvarjalke v praksi in teoriji raziskovali neslutene potenciale filma. To so počeli v izredno produktivnem dialogu tako s sovjetsko umetniško avantgardo kakor z mednarodno in popularno filmsko kulturo. Mnogi med njimi so pri tem izkazali izjemno mero kritične in teoretske samorefleksije. Jasno so se zavedali svojega položaja v sovjetskem kulturnem polju in ga sprejemali z odgovornostjo, ki je narekovala premišljanje estetskih in političnih izhodišč. K temu jih je v pragmatičnem smislu silila tudi nujnost krmarjenja med spreminjajočimi se družbenimi in političnimi zahtevami, pričakovanji gledalca in sirenskim klicem filmske modernosti,ki je obljubljala preoblikovanje zaznavnega in spoznavnega sveta. Orisanemu razmerju med oktobrsko revolucijo in revolucionarnim filmom, med revolucionarno idejo ter transformacijami sovjetske kinematografje 20. in 30. let, se posvečajo tudi prispevki v zborniku Jesenske filmske šole. Teoretski in metodološki pristopi k temu razmerju – v kolikor gre za izrazito večdimenzionalno polje, ki poleg specifčnih vprašanj, vezanih na zgodnjesovjetski film, obsega tudi vprašanja družbene in ideološke vloge umetnosti v socialistični družbi, same narave filmske reprezentacije in konstrukcije zgodovine, pa tudi materialnih in zgodovinskih dejavnikov – se nujno močno razlikujejo. Bolj kot preiskovanju specifčne problematike ali potrjevanju določenega pristopa je pričujoči nabor razprav in refleksij namenjen sondiranju aktualnih raziskovalnih in teoretskih možnosti.“
– iz spremne besede Nila Baskarja

Slovenska kinoteka, 2018
Zbirka Jesenska filmska šola