Podoba-upor: militantni dokumentarec na bojiščih maja ’68

Uredil Nace Zavrl

Prevedli Janina Kos, Maja Lovrenov



Dokumentarni kamermani na tleh leta ’68 niso
nastopali le kot opazovalci, pač pa kot neposredni,
dejavni
udeleženci, pogosto aktivni tudi v sklopu
širših, dobro organiziranih, amaterskih
ali
polprofesionalnih produkcijskih kolektivov, za
katere meja med kinematografijo
in aktivizmom
(navijanjem traku ter agresivno komunistično borbo) ni obstajala.
Kadriranje in skandiranje sta
postala sopomenki, idejo f
ilma kot neopredeljenega zapisovalca, pričevalca in pripovedovalca
sedanjosti pa je zamenjala povsem nasprotna,
udarnejša zamisel. Z izmuzljivim terminom podobe
upora (tesne sorodnice dveh tipologij vizualnosti, ki jih v svojem filmsko teoretskem diptihu razvije
Gilles Deleuze)
na tej točki merimo na vse tiste slikovne reprezentacije, ki majskih izbruhov niso
zgolj nepristransko upodabljale, marveč so same predstavljale sredstvo, morda kar
orožje,
revolucionarnega protesta. V mislih imamo vse tiste (marginalne, neigrane,
podzemne) podobe, ki
stremijo k izpolnitvi realnih, materialnih
zahtev; podobe z ostrimi, otipljivimi učinki; podobe, ki nekaj
zmorejo.


V pričujočem naboru razmislekov se avtor
ice in avtorji spoprijemajo s potenciali, zagatami,
neodkritimi zakladi, zaporami ter nesmisli vračanja k varljivemu poletju
leta 1968. Nekateri so pri
svojem raziskovanju ubrali zgodovinsko stezo: denimo kurator Olivier
Hadouchi, ki je vzel v prerez
skupinico kanoničnih naslovov vzporednega ter t. i. »trikontinentalnega« filma, in eksperimentalna
filmarka Tara Najd Ahmadi, ki kot svojevrstno sopotnico maja ’68 obravnava iransko revolucijo leta
’79. Drugi v besedilih
gradijo fascinantna teoretska ogrodja: na primer Daniel Fairfax, ki v svojem
prispevku izkopava in niansirano presoja nedokončan palestinski projekt JeanLuca Godarda, teoretik
Michael N. Goddard, ki je vzel pod
drobnogled konstrukcije in avdiovizualne asemblaže duetov
StraubHuillet ter AdachiWakamatsu, in zgodovinar Mark Betz,
ki s pomočjo dveh pomembnih
filmskih revij sledi konceptu »aktivnega gledanja« od
spočetja pa do danes. Spet tretji se bodo
problemov lotevali z oporo filozofije: Darko
Štrajn je zapuščino francoskega gibanja cinéma vérité,
torej slavnega filma resnice, znova
premislil prek Deleuza, medtem ko se Nina Cvar v svojem
prispevku spopada s položajem militantnega ustvarjanja v današnji dobi vseprisotne komputacije ter
digitalnega,
algoritemskega nadzora. Četrti pa so pozornost posvetili zapostavljenim, pozabljenim,
mnogo redkeje prečesanim kinematografijam ter kulturnim fenomenom tistih let:
dokumentarni
strokovnjak Andrej Šprah je v svojem referatu osvetlil obilno obzorniško
dogajanje na
Češkoslovaškem, Raquel Schefer nam v podobni maniri razgrinja dolgo
in dinamično kariero
portugalskobrazilskega provokatorja Ruya Guerre, poznavalka
psihedeličnih scen Sophia Satchell
Baeza pa pod žaromete postavlja (za naše dojemanje
maja ’68 še zdaleč ne nerelevantne) performanse
ter samonikle svetlobne projekcije v
londonskih hipijevskih klubih le leto prej.
Nace Zavrl, urednik zbornika

Slovenska kinoteka, 2019

ISBN 978-961-7013-10-8

Zbirka: Jesenska filmska šola

13,00 

Na zalogi


Dostava po pošti: 2,50 

Izdelek bo dostavljen najkasneje v 5 delovnih dneh

Možen tudi brezplačen prevzem na Miklošičevi 28, Ljubljana


Podobni izdelki