Ob praznovanju 120-letnice slovenskega filma smo v Slovenski kinoteki v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS pripravili digitalno restavrirani različici dveh ključnih filmov slovenske filmske dediščine: Kekec (Jože Gale, 1951) in Srečno Kekec (Jože Gale, 1963). V nadaljevanju predstavljamo potek zahtevnega restavratorskega procesa, s katerim smo tema dragocenima filmskima naslovoma omogočili novo življenje.
Slikovni negativ filma Kekec je bil dolga leta hranjen v Jugoslovanski kinoteki v Beogradu. Po vrnitvi v Slovenski filmski arhiv se je Slovenski filmski center leta 2023 odločil za digitalno restavriranje filma na podlagi pridobljenega gradiva. Negativ je bil v slabem stanju in zahteven za obdelavo – že določitev vrste materiala je bila otežena, hkrati pa so bili vanj vstavljeni še deli intermediata. Digitizirani material je kazal težave z mikroorganizmi in stabilizacijo slike, a je kljub temu omogočil kakovostno barvno korekcijo in podrobno ročno restavriranje.
Pri delu je bila uporabljena referenčna kopija, izbrana med sedmimi 35-mm pozitivnimi kopijami. Zvok je bil digitiziran iz optičnega zapisa 35-mm pozitiva. Projekt so vodili direktor fotografije Rado Likon (supervizor), Alja Lucian (slika) in Julij Zornik (zvok), sodelovali pa so še Enea Ahmedhodžić, Nerina T. Kocjančič in Roman Marinko. Digitizacijo slike je izvedel Iridium film, digitizacijo zvoka pa L’Immagine Ritrovata.
Digitalno restavriranje filma Srečno Kekec se je pričelo leta 2022 v okviru državnega programa financiranja nujnih projektov v kulturi. Izvedena je bila digitizacija slikovnega negativa iz Slovenskega filmskega arhiva ter tonskega negativa iz Jugoslovanske kinoteke. Dela so potekala v letih 2023 in 2024 v laboratoriju L’Immagine Ritrovata v Bologni. Ker gre za prvi slovenski barvni igrani celovečerec, je bila posebna pozornost namenjena barvni reprodukciji. Ključna pri tem je bila odlično ohranjena referenčna kopija iz Slovenskega filmskega arhiva.
Projekt je sprva vodila Nadja Šičarov, nato Marko Turkuš. Sodelovali so še Darko Štrukelj, Bojana Živec, Ivan Nedoh in Alja Lucian. Kot svetovalca sta sodelovala direktor fotografije Radovan Čok (slika) in Julij Zornik (zvok).
