Pojdite na vsebino

Apujev svet

Slovenska kinoteka je bila pomembna (programska, tehnična, kadrovska, finančna, tudi idejna) podpora pri rojstvu festivala Kino Otok – Isola Cinema. Kasneje, ko se je mednarodni filmski festival razvijal in postal polnoleten (letos praznujemo že 19. edicijo), pa je Kinoteka postala njegov koproducent in pomemben programski partner. Kino Otok in Kinoteka delita mnoge poglede na prikazovanje in predstavljanje zgodovine filma ter filmske sodobnosti, najbolj vidno v festivalskih sekcijah 35mm film kult-ure, kjer se poklonimo zgodovini filma, njenim tehnološkim in ustvarjalnim gradnikom ali pomembnim akterjem, ter Silvanov zaliv. Iz sekcije Silvanov zaliv v zadnjih letih v dvorano Kinoteke pripeljemo obširnejši retrospektivni program, en film iz programa pa predstavimo tudi v Izoli. Festivalski program, predstavljen v prestolnici, nosi krovno ime Otok v Ljubljani.

Letos Kino Otok in Kinoteka s skupnim programom začenjata 30. maja ob 20. uri: v Dvorani Silvana Furlana bomo s filmom Junak(Nayak, Satyajit Ray, Indija, 1966) odprli retrospektivni program šestih filmov, Fokus: Satyajit Ray, ki bo na ogled vse do 10. junija.

prizor iz filma
Junak

Otvoritveni film fokusa, Junak, spremlja znamenitega filmskega igralca, zvezdo bengalskega filma, ki ga povabijo v Delhi na podelitev prestižne nagrade. Ker so letala zasedena, je dolgo pot prisiljen opraviti z vlakom. Nejevoljen zaradi kritičnih člankov v dnevnem tisku sreča mlado novinarko, ki ga želi intervjuvati. Igralec se prepusti spominom, vrtincu samoizpraševanja in obžalovanja. Film, ki raziskuje psihologijo zvezdnika in njegovih oboževalcev, se, poln humanizma, giblje med sedanjostjo, začinjeno z raznolikimi zgodbami potnikov, sanjskimi prizori in skesananimi podobami preteklosti. Nežen in pronicljiv razmislek o umetnosti, slavi in obžalovanju je leta 1966 prejel posebno nagrado žirije na festivalu v Berlinu.

Satyjit Ray, indijski režiser, scenarist, skladatelj, tudi pisatelj, ilustrator in slikar, je eno največjih imen svetovne zgodovine filma. V svojem s humanizmom prežetim odnosom do filmskega ustvarjanja je vselej poudarjal pomembnost vsebine pred formo. V plodoviti karieri je posnel skoraj štirideset filmov, v pričujočem fokusu pa si bomo ogledali šest njegovih filmov iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja – nekaj znamenitih in nekaj manj znanih klasik. Ray se je na zemljevid pomembnih filmskih ustvarjalcev vpisal že s prvimi filmi, s plodovitim opusom pa zanesljivo obdržal mesto med najpomembnejšimi svetovnimi režiserji vseh časov. Njegov bujen opus naslavlja raznolike tematike in se spogleduje z različnimi žanri, stalnica v njegovih filmih pa ostaja močan mojstrov pečat, nedvomno posledica brezkompromisnega avtorskega nadzora nad bržkone vsemi ustvarjalnimi segmenti njegovih filmov. Ozadje Rayevega avtorskega pečata gotovo izvira tudi iz njegovega poznavanja in spremljanja filmske umetnosti, saj filmi živahno komunicirajo s kinematografijami časov, v katerih so nastali, najopazneje s filmi neorealizma, francoskega poetičnega realizma in tudi novega vala. Zaradi še nekaterih stalnih prvin Rayevega ustvarjanja pa njegovi filmi ostajajo aktualni in komunikativni tudi danes: v prvi vrsti je to zanesljivo že omenjeni humanizem ali senzibilnost pri hkrati nežno razumevajoči in ostro pronicljivi obravnavi pestre človekove narave, njegovih raznolikih slabosti in moči; življenja polna obravnava trka človeka z okoljem, prežetim z uveljavljenimi družbenimi normami; barviti opisi življenja v mestu – življenja, ki se spreminja, razvija, nepovratno modernizira; ne nazadnje z vsem prej naštetim napajani, čudovito večplastni ženski liki – postavljeni v raznolike življenjske okoliščine –, ki so pogosto tematika, vezivo in gonilo Rayevih idej, pogledov in zastavljenih vprašanj. Vse podčrtano s širokogrudno ljubeznijo in razumevanjem: človeka, učinka umetnosti, filma.

prizor iz filma 4 leta v 10 minutah
4 leta v 10 minutah

Naslednji večer, 31. maja ob 19. uri, pa bo v okviru Otoka v Ljubljani na ogled osupljiv dokumentarni film 4 leta v 10 minutah (4 godine u 10 minuta, Mladen Kovačević, Srbija, 2018), ki video material, ki ga je posnel prvi Srb, ki je osvojil Mount Everest, prepleta z zagonetnimi odlomki iz njegovega dnevnika. Posnetki iz nekega drugega časa, enigmatični protagonisti in suspenza polna soočanja z mejami človeških zmožnosti razprejo napeto in hkrati melanholično pustolovščino ter dokumentarno meditacijo o potovanju do večne slave in nazaj v banalnost vsakdanjika. Kovačevićev zadnji film Še ena pomlad (Još jedno proleće; Srbija/Katar, 2022) o epidemiji črnih koz leta 1972 v Jugoslaviji bo na sporedu v osrednjem festivalskem programu v Izoli, kjer nas bo obiskal tudi avtor, s katerim se bomo pogovarjali o njegovem filmu in opusu.

Preberi več