Pojdite na vsebino

Pred šestimi desetletji, leta 1963, je tovarna Iskra iz Kranja predstavila svoj novi projektor za 35-milimetrski filmski trak, imenovan KN-3 (kinoprojektor za normalni film 3). Projektor, ki se je ponašal s skoraj povsem avtomatiziranim predvajanjem filma, naj bi nadaljeval zelo uspešno serijo Iskrinih naprav, ki so od konca štiridesetih let osvetljevale platna številnih kinodvoran po vsej Jugoslaviji, pa tudi v tujini. A čeprav je šlo za Iskrin najbolj tehnološko dovršen in oblikovno celovito zasnovan projektor, so težave z zagonom njegove proizvodnje že nakazovale postopen zaton edine domače linije filmske opreme.

Iskra je začela z razvojem projektorjev takoj po koncu druge svetovne vojne. V skladu z znamenitim Leninovim pojmovanjem filma kot najpomembnejšega »od vseh umetnosti« si je nova socialistična Jugoslavija za cilj zastavila tako zagon domače produkcije filmov kot vzpostavitev kina v vsakem večjem in manjšem kraju po državi. V deželi, ki je bila na področju filma in kina pred vojno precej nerazvita, je bilo treba v čim krajšem času zagotoviti veliko število projektorjev. Za njihovo proizvodnjo so določili mlado tovarno Iskra, ki je nato uspela svoj prvi projektor NP-1 (normalni projektor 1) razviti in izdelati dovolj hitro, da so lahko na njem premierno predvajali prvi slovenski povojni celovečerec Na svoji zemlji (1948, France Štiglic).

Po 15 letih serije NP je prišel čas za nov projektor z novo podobo. Oblikovanje zunanjosti KN-3 je prevzel Davorin Savnik, oblikovalec številnih nagrajevanih Iskrinih izdelkov, danes verjetno najbolj znan kot avtor enega najbolj prodajanih (in kopiranih) telefonov svojega časa ETA 80. Čeprav je sam menil, da so bile razlike med projektorjem KN-3 in prejšnjimi modeli »bolj lepotne narave, saj ni sodeloval v celovitem postopku – od idejne zasnove izdelka do končne izdelave projektorja«[1], pa je videz projektorja povsem posodobil. Noga, obločnica, bobni za filmski trak in nadzorna plošča so dobili novo podobo v svetlo sivi barvi, pretežno nespremenjena je ostala le glava projektorja.

Iskrin projektor KN-3

Fotografija prikazuje notranjost operaterske kabine nekdanjega kina Triglav v Ljubljani s parom projektorjev KN-3. Projektorja sta sredi šestdesetih let v kabini zamenjala prva serijsko izdelana projektorja NP-1 s serijskima številkama 001 in 002, ki sta v kinu na Kodeljevem od leta 1948 delovala »z uspehom in povsem brezhibno«, kot so »z veseljem in ponosom« zapisali v glasilu Iskra.[2] Čeprav je bil projektor KN-3 veliko zmogljivejši od svojega predhodnika in je bilo v njegovem zgornjem in spodnjem bobnu prostora za 1800 metrov filmskega traku, je to zadostovalo le za eno uro projekcije. Za ogled celovečerca brez premora sta bili torej potrebni dve identični napravi, film pa se je predvajal izmenično iz ene in druge. Glavna prednost KN-3 je bila napredna avtomatizacija – operater je po namestitvi filma na projektor z enostavnimi pritiski na gumb vklopil usmernik in projekcijo, vse nadaljnje faze od vklopa žarnice do preklopa filma na drugi projektor pa so nato potekale samodejno. »Vsak otrok bi znal ravnati s tako napravo,« so zapisali v predstavitvi projektorja.[3] Kinooperaterji se s to izjavo verjetno ne bi strinjali, a brez dvoma so novi projektorji precej olajšali njihovo delo.

Zaradi vseh tehnoloških prednosti je bil projektor KN-3 iskan tako v Jugoslaviji kot v tujini. Leta 1966 je bila več kot polovica projektorjev izvoženih, predvsem v države Bližnjega vzhoda in gibanja neuvrščenih. Najbolj uspešen je bil izvoz v Turčijo, kjer je bilo po podatkih Iskrinega glasila leta 1968 z njihovimi napravami opremljenih kar 65 odstotkov javnih kinodvoran. Kljub uspešni prodaji je bila proizvodnja KN-3 od vsega začetka omejena zaradi težav z dobavo materialov in sprva tudi zaradi nezanesljivosti angleških ksenonskih žarnic.

Proizvodnja projektorjev bi po mnenju vodstva podjetja potrebovala obsežno in drago prenovo, zato so jo po sklepu delavskega sveta Iskre raje ukinili kot reorganizirali.[4] Na začetku sedemdesetih let se je tako zaključila zgodba edine slovenske proizvodnje naprav za kinodvorane.

Projektorja KN-3 in NP-1 sta del stalne postavitve Projektorji: Stoletje filmskih naprav, ki je na ogled v prostorih Slovenske kinoteke na Metelkovi 2a v Ljubljani.

OPOMBE:
[1] Nedič, Liljana. Zapisi o zgodovini filma, kinematografije in muzejski zbirki Slovenske kinoteke: iz Kinotečnika 2000–2004. Slovenska kinoteka, 2016, str. 87.
[2] »Osemnajst let brezhibnega delovanja«. V Iskra, letnik 4, številka 21, 1965, str. 8. Dosegljivo na http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-164O8NNX, pridobljeno 27. 3. 2023.
[3] »Tehnični razgovor št. 1, Dovolite, vi ste …?« V Iskra, letnik 3, številka 33, 1964, str. 6. Dosegljivo na http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1LDBBHV; pridobljeno 27. 3. 2023.
[4] Nedič, Liljana. Zapisi o zgodovini filma, kinematografije in muzejski zbirki Slovenske kinoteke: iz Kinotečnika 2000–2004. Slovenska kinoteka, 2016, str. 82.

Ekran maj/junij 2023

Preberi več