Pred sedmimi desetletji je Iskra predstavila svoj prvi projektor za 16-milimetrski filmski trak, ki je pripomogel k postopni širitvi filma iz kinodvoran v šole, vojašnice, tovarne in zadružne domove ter s tem k razmahu prikazovanja izobraževalnih filmov v vseh porah družbe.
Mlada tovarna Iskra iz Kranja je kmalu po koncu druge svetovne vojne dobila za nalogo izdelati projektor, ki bo pomagal pripeljati kino v vsak večji in manjši kraj nove socialistične države. Čeprav je do konca 40. let uspela letno izdelati skoraj 200 projektorjev za običajni 35-mm filmski trak[1], to ni zadostilo vedno večjemu povpraševanju. Zato je začela razvijati projektor za ožji 16-mm trak, ki bi bil manjši, hitrejši za izdelavo in s tem tudi občutno cenejši. Ker so se Iskrini inženirji pod vodstvom Franca Spiller-Muysa precej časa oklepali takratne ideološke parole – »iz domačega materiala; z domačimi strokovnjaki; boljše od tujega« – in skušali mehanizem projektorja razviti povsem na novo, je razvoj potekal relativno počasi. Šele ko so prevzeli bolj pragmatičen pristop in uporabili običajne mehanizme, ki so jih našli v tujih napravah, se je lahko začela proizvodnja projektorja, ki je dobil ime OP-2 (ozki projektor 2).[2]
Novi projektor je bil javnosti premierno predstavljen leta 1953. Torej v letu, ko je premiero doživela tudi prva domača romantična komedija Vesna (1953, František Čáp), kinodvorane po Sloveniji pa so med drugimi polnili še Gene Kelly v Amerikancu v Parizu (An American in Paris, 1951, Vincente Minnelli), Jacques Tati kot Gospod Hulot na počitnicah (Les Vacances de monsieur Hulot, 1953) in Disneyjev Ostržek (Pinocchio, 1940). Ker je bila leta 1953 Televizija Ljubljana šele v povojih, kinodvorane niso predstavljale le osrednjega srečevališča ljubiteljev filmov, temveč tudi edini prostor za ogled domačih informativnih in dokumentarnih avdiovizualnih vsebin. Če ste obiskali projekcijo filma Vesna v ljubljanskem Kinu Union, ste si tako hkrati ogledali kratek dokumentarec Barok v Ljubljani (1953, Milan Kumar). Projekcijo Gospoda Hulota v Kinu Šiška pa so pospremile Filmske novosti – tedenske novice o aktualnih dogodkih, ki so prihajale iz beograjskega studia. Čeprav so bili kratki dokumentarni (pred)filmi še dolgo redni spremljevalec celovečernih kinopredstav, pa so po zaslugi 16-mm projektorjev v petdesetih letih postopno dobili tudi povsem svoje življenje na novih prizoriščih daleč od kinodvoran.
Naprava OP-2 je sestavljena iz treh delov: projektorja, ojačevalca in zvočnika. Vsak izmed njih se nahaja v trpežnem lesenem ohišju temno zelene barve v velikosti približno 40 x 35 x 25 cm. Vsi trije so opremljeni z ročajem na vrhu ohišja in s snemljivimi vratci, kar omogoča relativno enostavno prenašanje naprav ter hitro pripravo projekcije. V ohišju projektorja se nahajata dve kovinski ročki za nameščanje filmski kolutov, ki se pred projekcijo pričvrstita na vrh ohišja. Celoten postopek priprave projekcije lahko izkušen operater opravi v manj kot desetih minutah. Projektor OP-2 je po eni strani dovolj stabilen ter ima dovolj kakovosten zvok in močno svetilnost, da je lahko služil za običajne filmske projekcije na platnih manjših kinodvoran, kulturnih in zadružnih domov. Po drugi strani pa je dovolj majhen, prenosen in enostaven za uporabo, da so ga zlahka uporabljali v društvih in klubih, potujoči kinooperaterji pa so z njim lahko pripravili projekcijo praktično kjer koli. Kljub svoji široki uporabnosti pa je OP-2 najbolj pogosto služil za izobraževalne namene.
Projektor OP-2 iz zbirke Slovenske kinoteke je bil izdelan leta 1957 in prihaja iz Osnovne šole Pivka, z njim pa so prikazovali predvsem kratke poučne filme. Med njimi so bili najverjetneje tuji nemi naravoslovni filmi, kot sta na primer Rast graha in Slike iz življenja mravelj, ki jih je običajno pospremil učiteljev komentar v živo; verjetno tudi kakšen zvočni dokumentarec: Pomlad v Beli Krajini (1952, Milka in Metod Badjura) o tamkajšnjih folklornih običajih ob prihodu pomladi, reportaža V borbi za mir (U borbi za mir, 1957, Boško Mratinković) o »obiskih maršala Tita v inozemstvu« ali Kri, prelita za svobodo (Krv slobode, 1955, Živan Čukulić) o partizanih padlih med drugo svetovno vojno; morda pa tudi kakšna »poučno-vzgojna risanka«, na primer Pionir in dvojka (Pionir i dvojka, 1949, Vera in Ljubiša Jocić) o učencu, ki dobi dvojko pri matematiki. To je le nekaj primerov kratkih filmov, namenjenih osnovnošolcem, ki so bili v petdesetih in šestdesetih letih na voljo za izposojo pri Zavodu za šolski in poučni film v Ljubljani. V njihovem Katalogu 16 mm filmov[3] iz leta 1960 je več kot 800 naslovov, namenjenih vsem stopnjam in smerem izobraževanja, od vrtcev in poklicnih šol do izobraževanja odraslih. S pomočjo projektorjev OP-2 so namreč potekala tudi izobraževanja v tovarnah, delavnicah in kmečkih zadrugah na najrazličnejše teme: od pravilne uporabe strojev in varnosti pri delu do sodobne osebne higiene.
Konec petdesetih in v začetku šestdesetih let se je uporaba 16-mm projektorjev tako razmahnila, da proizvodnja ni dohajala povpraševanja in »številni nestrpni interesenti, v glavnem s področja šolstva, so silovito pritiskali na proizvajalce, da bi čim prej izdelali zadostno število projektorjev«. Tako so leta 1963 poročali v Delu in dodali: »Ni jim bilo zameriti, saj sodi ozkotračni projektor med običajna učila v količkaj sodobno urejeni šoli.«[4] Njihove skrbi je tovarna Iskra kmalu pomirila, saj je v teku šestdesetih let na trg poslala serijo novih, tehnično izpopolnjenih in lažjih projektorjev, ki so počasi nadomestili pionirske OP-2.
____________
Projektor OP-2 je skupaj z ostalimi Iskrinimi projektorji del stalne postavitve »Projektorji: Stoletje filmskih naprav«, ki je na ogled v prostorih Slovenske kinoteke na Metelkovi 2a v Ljubljani.
OPOMBE:
[1] Več o razvoju 35-mm projektorjev lahko najdete v prispevku o predmetu meseca maja 2023: Bobič, Jurij. »Iskrin projektor KN-3«. Ekran, letnik LVI, maj-junij 2023, str. 12–13.
[2] Žvab, Davorin. Moje sodelovanje pri izdelavi kinoprojektorjev OP1 in OP2 v Iskri v Kranju (v obdobju 1949-1953). Kranj, 2003. Neobjavljeno delo. Hrani Slovenska kinoteka.
[3] Katalog 16 mm filmov. Ljubljana: Zavod za šolski in poučni film, 1960.
[4] Ljubić, M. »Kinoteka na razpotju«. Delo, 9. avgust 1963, str. 7.
