V Slovenski kinoteki se bomo s programom filmov poklonili velikemu direktorju fotografije in pionirju slovenskega filma Ivanu Marinčku – Žanu (1922–2020), ki bi 25. oktobra letos praznoval stoti rojstni dan. V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu Republike Slovenije bomo oktobrske torke obeležili z izbranimi filmi iz mojstrovega obsežnega in plodovitega opusa.
Program filmov, pod katere je podpisan Ivan Marinček, bomo v Kinoteki prikazali s 35-milimetrskih filmskih kopij, če pa bi si želeli bolje spoznati delo plodovitega mojstra, lahko v Bazi slovenskih filmov poiščete še nekaj njegovih filmskih del.
Filmografija Ivana Marinčka je osupljiva, saj šteje več kot 160 naslovov kratkih in dolgometražnih filmov, igranih in dokumentarnih zapisov, filmskih in televizijskih del: svoj prvi film je posnel nedolgo po osvoboditvi Jugoslavije in zadnjega nekaj let po osamosvojitvi Slovenije. Analogne in digitalne aparate za zapisovanje podob je Marinček držal v rokah vse do smrti, s katero se je srečal v nadvse častitljivi starosti – zato lahko rečemo, da je sodeloval pri pisanju stoletja slovenske zgodovine filma. Marinček je bil kot direktor fotografije nemalokrat »prvi«: po koncu 2. svetovne vojne je bil eden tistih, ki so posneli prve metre slovenskega filma in beležili prve trenutke svobode ter gradnjo nove države; leta 1948 je posnel prvi slovenski celovečerni zvočni film Na svoji zemlji Franceta Štiglica; bil je direktor fotografije pri prvem slovenskem kratkem barvnem filmu Ob žici okupirane Ljubljane (1959), prvem slovenskem celovečernem barvnem filmu Srečno, Kekec! (Jože Gale, 1963) in tudi pri prvih dveh v Sloveniji posnetih filmih v širokem formatu: črno-belem Ne joči, Peter (France Štiglic, 1964) in barvnem Amandus (France Štiglic, 1966).
Za fotografijo v za oskarja nominiranem filmu Deveti krog (France Štiglic, 1960) je na festivalu v Pulju prejel zlato areno. Kot direktor fotografije je sodeloval tudi pri jugoslovanskih filmih in koprodukcijah. Morda od celovečercev manj opazni, a izjemno dragoceni so številni kratki dokumentarno-informativni filmi in filmski obzorniki, posneti po letu 1945, ter drugi dokumentarni zapisi, ki so pomembni in edinstveni pričevalci naše zgodovine. Med temi izstopa kratki dokumentarni film o mladinskih delovnih akcijah v letih po osvoboditvi Mladina gradi (France Štiglic, 1946), pri katerem je bil Ivan Marinček eden najvidnejših snemalcev. Film je bil nagrajen na beneški Mostri.
