Film Pandorina skrinjica (Die Büchse der Pandora), ki ga je leta 1929 režiral avstrijski filmski ustvarjalec Georg Wilhelm Pabst, velja za enega od vrhuncev nemškega nemega ekspresionizma in za enega najbolj kontroverznih ter odmevnih filmov svojega časa. Osnovan je na dveh dramah Franka Wedekinda, Duhu zemlje (1895) in Pandorini skrinjici (1902), ki sta bili v času nastanka označeni za nemoralni in škandalozni, in prinaša kompleksno zgodbo o vzponu in padcu usodne ženske, katere fatalna privlačnost prinese propad tako njej kot ljudem v njeni bližini.
Glavno junakinjo Lulu upodablja karizmatična Louise Brooks, z nenavadno kombinacijo otroške nedolžnosti in seksapila obdarjena igralka, ki je revolucionirala filmsko igro s svojo naravno prezenco in izraznim minimalizmom, tako drugačnim od teatralne igre, značilne za takratne neme filme. Zgodba sledi Lulujinemu vplivu na moške in ženske okoli sebe ter prikazuje, kako jo njena frivolnost in spolna neinhibiranost zlagoma vlečeta v tragedijo. Lulu je svobodomiselna, neukrotljiva in izzivalna, to pa so lastnosti, ki jih družba tistega časa ni bila pripravljena sprejeti. Pabst skozi njeno zgodbo raziskuje teme spolne osvoboditve, moči ženske seksualnosti in destruktivne sile, ki jo ta lahko povzroči, ko se sreča z represivnimi družbenimi normami. Pripoved se začne z Lulujinimi ljubezenskimi zapleti in se postopoma poglablja v vse bolj temačne in uničujoče situacije, vse do tragičnega konca, ko postane žrtev Jacka Razparača.
Pabst je v sodelovanju s snemalcem Fritzom Arnom Wagnerjem ustvaril osupljivo vizualno podobo, polno bogatih kontrastov, temačnih senc in prefinjenih podrobnosti, ki poudarjajo psihološko globino likov in ustvarjajo mračno, skoraj nihilistično atmosfero. Poleg ekspresionističnih prijemov pa je film znan tudi po naturalističnih elementih, ki poskrbijo za realistično upodobitev človekovih strasti in propada.
Ob izidu je bil film zaradi svoje seksualne eksplicitnosti in moralne oporečnosti deležen večinoma negativnih kritik. Kjer so ga predvajali, je bil močno cenzuriran, marsikje pa je bil v celoti prepovedan. A sčasoma je postal predmet številnih filmskih analiz in navdih za prihodnje filmske ustvarjalce. Njegov vpliv lahko zaznamo v kasnejših filmskih delih, ki raziskujejo teme usodnih žensk, seksualne politike in temnih plati človeške narave.
