Pojdite na vsebino

Foto: Matjaž Rušt.

Priznanje revije Ekran je bilo ustanovljeno leta 2012 ob petdesetletnici izhajanja revije z željo poudariti zasluge slovenskih filmskih publicistov in kritikov, ki s svojim delom prispevajo k dvigu filmske kulture v Sloveniji. Priznanje se podeljuje vsako leto izmenično enkrat za življenjsko delo, drugič pa perspektivnemu mlademu kritiku ali kritičarki.

Priznanje revije za film in televizijo Ekran za svoje prispevke letos prejme filmski kritik in novinar Žiga Brdnik, ki je, kot je v obrazložitvi nagrade zapisala članica sveta revije Ekran, Anja Banko: »pisec žanrsko širokega razpona, ki brezkompromisno dreza v mesta filmskega sveta, kamor idealistično zasanjani kritiki le redko posežejo – v okostje samega filma, ki pomeni tudi film kot industrijo, politiko in ekonomijo.«

>>>

Obrazložitev priznanja:

Žiga Brdnik je človek žanrov – filmskih, pisnih, miselnih, a vedno izrazito družbeno-kritičnih. In morda ni naključje, da pripada žlahtnemu letniku 1985, ki je slovenskemu filmskemu prizorišču podaril mnogo zanimivih ustvarjalk in ustvarjalcev. Te je v objektiv subtilno ujel Darko Herič v nedavni razstavi »Filmska generacija«, vendar med njimi Žige ni bilo. A bolj kot o čem drugem to priča o položaju filmske kritike v razmerju do domače filmske scene, kjer se prva vedno zdi malce potisnjena na rob, četudi je še kako bistvena za oblikovanje filmske kulture. Da bi opozorili na njeno vlogo, svet revije Ekran podeljuje priznanje revije za film in televizijo Ekran. Tokrat ga prejme eden gotovo najprodornejših piscev in kritikov generacije, ki svoje vedno precizno obrušeno in družbeno-kritično nastrojeno pero vihti že več kot desetletje.

Žiga Brdnik, diplomirani filozof in novinar, je bil rojen v Mariboru, kjer pomembno soustvarja lokalno filmsko-kulturno skupnost kot del ekipe Zavoda Udarnik, programski selektor Intimnega kina v mariborskem interdisciplinarnem umetniškem laboratoriju GT22, Letnega kina Minoriti in Mobilnega Udarnika. Tako ali drugače je povezan s skorajda vsemi mariborskimi filmskimi festivali, kot so Enimation, StopTrik ali FeFi – Feministični filmski festival. Ob tem je tudi plodovit pisec: njegova besedila najdemo v Večeru, Dialogih, Vklopu, Managerju in seveda Ekranu; je tudi eden od urednikov in piscev sveže ustanovljenega neodvisnega ljubljanskega novičnika Prelom. Kritično prevpraševanje družbenih pozicij in razmerij moči se kaže tudi v njegovi sindikalistični in aktivistični vlogi, s katero aktivno nastavlja ogledalo kulturni politiki, ta pa je hkrati skoraj vedno nepogrešljiv element njegovih filmskih razmišljanj. Brdnik se bolj kot kateri koli drug domači pisec ali piska v zadnjem času natančno in poglobljeno loteva filmske in medijske politike ter jo preliva v besede z odgovorno jasnostjo in nedvoumnim pozivom k dialogu. Z enako kritično odločnostjo pristopa k pisanju filmskih kritik, ki se večkrat posvečajo filmom z družbeno odmevnimi temami, njegovi zapisi pa izražajo tudi tenkočuten posluh za intimne drame malega človeka. V intervjuju, ki je ob tej priložnosti izšel v aktualni številki revije Ekran, Žiga Brdnik izpostavlja večkrat sramežljivo zamolčano lastnost filmskega kritika – namreč, kako pomembno je v filmu najprej uživati in ga šele potem kritično analizirati. Iskrenost v iskanju filmskega užitka tako vedno prežema njegovo filmsko razmišljanje in ga vzpostavlja kot pisca žanrsko širokega razpona, ki brezkompromisno dreza v mesta filmskega sveta, kamor idealistično zasanjani kritiki le redko posežejo – v okostje samega filma, ki pomeni tudi film kot industrijo, politiko in ekonomijo.

Anja Banko, v imenu sveta revije Ekran

Preberi več