Od 27. do 31. maja se bo v Ljubljani in letos prvič tudi v Izoli odvijal Teden italijanskega filma. Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji in Slovenska kinoteka v sodelovanju s Kinoateljejem – GO! 2025, Furlanskim filmskim arhivom, Obalno samoupravno skupnostjo italijanske narodnosti in Italijanskim centrom »Carlo Combi« organizirata osmo edicijo festivala, ki je posvečen italijanski kinematografiji. Program prejšnjih edicij je utrl pot poglobljeni študiji sodobne italijanske kinematografije, tako z velikim poudarkom na avtorski produkciji kot s prikazovanjem filmov, ki so v Italiji že dosegli velik uspeh.
Teden italijanskega filma odpiramo s slovensko premiero novega filma Paola Sorrentina, enega najbolj izvirnih in samosvojih italijanskih režiserjev. Film o odraščanju Parthenope (2024) je ljubezenski poklon Neaplju in brezskrbnosti mladosti. Sorrentino je o njem dejal: »Zame je Parthenope predvsem zgodba o svetem. O vsem tistem, česar ženska v triinsedemdesetih letih življenja ni mogla pozabiti: neapeljskega zaliva in svojih staršev; prvih ljubezni – ene čiste in svetle, druge umazane in neizrekljive; popolnega, brezskrbnega poletja na Capriju z njegovimi slanimi zorami, mirnimi jutri in dišečimi nočmi; vseh tistih bežnih, a usodnih srečanj; mladostniškega odkrivanja spolnosti in svobode; obupanega iskanja same sebe; vseh izgubljenih ali komaj okušenih ljubezni; bolečin, ki so jo pahnile v odraslost; ter neizprosnega minevanja časa – edinega ljubimca, ki te nikoli ne zapusti.«
V okviru projekta Oriente Vzhod / Occidente Zahod – Meja skozi film in zgodovino, ki je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025, bo predvajan dokumentarni film režiserke Anne Sandrini Izvir (Avenâl, 2022), ki je slovensko premiero doživel na 19. Festivalu gorniškega filma. Režiserka, ki bo tudi prisotna na projekciji, z rabo arhivskih posnetkov in podobami neokrnjene narave za glavni lik filma postavi Rabelj (Cave del Predil), obmejni kraj, skrit v gozdovih Julijskih Alp, ki je danes le še bleda senca nekdanje podobe enega najrazvitejših naselij na širšem področju. V tunelih opuščenega rudnika še vedno odmevajo zvoki trdega dela, zgodbe posameznikov pa ohranjajo spomin na neke druge čase.
Knjige in filmi o velikih osebnostih včasih zapadejo v njihovo povzdigovanje in poveličevanj. Tej skušnjavi se je spretno izognil Andrea Segre, režiser filma Berlinguer – Velika ambicija (Berlinguer – La grande ambizione, 2024), ki pokojnega voditelja nekdanje komunistične stranke Italije prikazuje brez pretiravanj in nepotrebnih olepšav. Enrico Berlinguer (1922–1984) je bil karizmatična osebnost, česar režiser ne izpostavlja. V filmu vidimo, kako se doma igra z otroki, jadra na morju okrog rodne Sardinije in se s toplino spominja matere ter njene bolezni, ki je spremljala njegovo otroštvo. Film Berlinguerja prikaže kot malega in navidezno krhkega človeka z močnim značajem in železno voljo. Ta v filmu prihaja do izraza predvsem v času, ko se je postopno, nato vse bolj odločno in na koncu brezkompromisno oddaljil od Sovjetske zveze in njene vsemogočne komunistične partije.
Slovensko kinematografsko premiero bosta v sklopu Tedna italijanskega filma doživela tudi osebnoizpovedna drama režiserke Francesce Comencini Najin čas (Il tempo che ci vuole, 2024) in biografski film Michela Placida Večni vizionar (Eterno visionario, 2024). Francesca Comencini pripoveduje globoko čutečo zgodbo o času, ki ga je preživela z očetom, priznanim režiserjem Luigijem Comencinijem. Oče med snemanjem filma o Ostržku hčeri pripoveduje o svojem delu, jo posluša, opazuje in z njo govori resno, umirjeno in spoštljivo, kot bi govoril z nekom, ki ima kljub mladosti že popolnoma izoblikovano osebnost. Ko deklica začne odraščati, čuti, da njena vez z očetovim svetom izginja, otroštva pa je neizogibno konec. Placido skozi biografski film o javnem in zasebnem življenju in delu Nobelovega nagrajenca Luigija Pirandella (1867–1936) raziskuje njegove konfliktne odnose, kontroverzno držo do fašizma in iskanje brezpogojne ljubezni. Zgodba se razvija med Rimom, Stockholmom Nobelovih nagrajencev, Berlinom kabaretov in Kurta Weilla ter zaostalo Sicilijo rudarjev žvepla in arhaičnih pokrajin. Tako nastane avtentičen in živ portret muk in moči neizmernega umetnika ter neizprosnega, večnega vizionarja: genija, ki je znal lastno nesrečo spremeniti v umetnost.
Po uspešni lanskoletni distribuciji po slovenski Art kino mreži za zamudnike prikazujemo še en ultimativni film o odraščanju, Tisto poletje z Irène (Quell’estate con Irène, 2024) režiserja Carla Sironija. Gre za zgodbo deklet, ki pred resničnostjo pobegneta na Sicilijo, v zavetje narave in brezskrbnosti poletja. Tam besede zamenjajo zvoki škržatov, morja in mimoidočih. Svojo pot samospoznavanja in sprejemanja snemata z VHS kamero, ki sooblikuje estetiko filma in vzbuja občutek nostalgije. Film je oda ljubezni do vsega in vseh okoli nas.
V Slovenski kinoteki bomo osmo edicijo Tedna italijanskega filma zaključili s filmom o zgodovini italijanskega nemega filma in s kino-ušesno projekcijo nemega filma z živo glasbeno spremljavo. Dokumentarec francoskih režiserjev Céline Gailleurd in Oliviera Bohlerja Italija. Ogenj in pepel (Italia. Il fuoco, la cenere, 2021) je lirično, vizionarsko potovanje k začetkom italijanskega nemega filma, ki se lahko pohvali z brezprimerno in veličastno zgodovino in se je ohranil razpršen po filmskih arhivih po vsem svetu. Prek emblematičnega glasu Isabelle Rossellini spregovorijo ustvarjalci podob in njihovi gledalci iz tistega časa, kot so Luigi Pirandello, Salvador Dalí, Antonio Gramsci, Ricciotto Canudo, Giovanni Pastrone, Federico Fellini, Francesca Bertini in drugi. Ti nam omogočajo, da podoživimo tisto, kar je občinstvo videlo v zadevnih filmih in kar jih je očaralo, osupnilo ali vznemirilo. Ročno pobarvan in toniran kratkometražni film The Pearl of the Ruins je fotograf in režiser Giovanni Vitrotti posnel leta 1921 in velja za najstarejši ohranjeni igrani film, posnet v Trstu. Pearl je mlado dekle, ki ne more najti poštene službe, zato jo kriminalna skupina prisili v majhne tatvine. Na koncu se odloči, da se bo odkupila z ovajanjem zločincev. Film bo na klavirju spremljal Andrej Goričar.
Na projekciji v izolskem Kinu Odeon bo film Paola Sorrentina Parthenope uvedla tržaška novinarka Elisa Grando.
