Pojdite na vsebino

Globoko čuteča pripoved o času, ki ga je režiserka preživela z očetom, režiserjem Luigijem Comencinijem. Zgodba o očetu in hčeri, ki jo skozi otroštvo spremlja čarobna pravljica o Ostržku. Oče med snemanjem filma o Ostržku hčeri pripoveduje o svojem delu, jo posluša, opazuje in z njo govori resno, umirjeno in spoštljivo, kot bi govoril z nekom, ki ima kljub mladosti že popolnoma izoblikovano osebnost. Deklica očeta obišče na snemanju, ki je prežeto z življenjem, hrupom, človečnostjo, delom, trudom, zaljubljenostjo, čarobnostjo in znojem, ter se v tem svetu izgubi. Ko začne odraščati, čuti, da njena vez z očetovim svetom izginja, otroštva pa je neizogibno konec. Spozna, da nikoli ne bo mogla izpolniti njegovih pričakovanj, zato se odloči, da se ne bo niti trudila. Čeprav začne jemati mamila, se ves čas vrača domov, kjer skuša ustvarjati vtis, da je vse v redu. Oče pri tem sprva sodeluje, potem pa se odloči, da se ne bo več pretvarjal, in jo odpelje s seboj v Pariz.