Pojdite na vsebino

V zmajevem gnezdu (Enter the Dragon, 1973) je eden tistih enigmatičnih filmov, ki bo po nenadni smrti glavnega igralca Brucea Leeja pri le 32 letih tik pred premiero filma za vedno buril domišljijo oboževalcev. Zaradi tragične okoliščine in dejstva, da je glavnemu junaku, ki ga je igral, prav tako ime Lee, se je v celoti nerazločljivo zlil z mitom nesporne veličine borilnih veščin in kung fu filma. To sta nadalje potencirala biografski film Zgodba o Bruce Leeju (Dragon: The Bruce Lee Story, 1990), ki sta ga spisala režiser Zmajevega gnezda Robert Clouse in Leejeva vdova Linda Lee Cadwell v sodelovanju z Edwardom Khmaro, in podobno tragična smrt njegovega sina Brandona Leeja med snemanjem filma Vran (The Crow, 1994) pri le 28 letih. Kaj se je zgodilo med snemanjem? Kako je lahko človek, ki je verjetno do potankosti poznal in natreniral vsak delček svojega telesa, umrl tako mlad? Kakšna je bila njegova skrita persona za zvezdniško podobo, ki smo jo vsrkavali v njegovih mojstrovinah na platnu, za njegovimi lekcijami iz filozofije in prakse borilnih veščin? Kaj nam lahko Lee iz filma pove o Leeju kot človeku iz mesa in krvi? To so ključna vprašanja, ki so dolga leta burila domišljijo oboževalcev, teoretikov zarot, senzacionalistov in biografov ter producirala kopico odgovorov, ki so okrog Leeja oblikovali avro skrivnostnosti, podobno največjim prezgodaj umrlim rokerskim in filmskim zvezdam.

Film se je vsaj na ravni dialogov najbolj izmed vseh njegovih poglobil v Leejevo filozofijo borilnih veščin po principu »umetnosti borbe brez borbe«, kar je tudi eden izmed neposrednih citatov iz filma, ki ga Lee izreče, ko brez udarca ukani nasilnega rasista na poti v zmajevo gnezdo – na zloglasni Hanov otok, poln nasilja, prevar, intrig in kriminala. Izrisuje podobo popolnega borca, ki je tako moralno kot telesno neoporečen: šaolinski menih, ki ne pije, ne seksa z mladimi dekleti, ki mu jih ponujajo, ne udari, če to ni potrebno – in niti ne spi, saj se v zavetju noči prelevi v skrivnega agenta proti Hanovemu imperiju. Han je njegovo nasprotje: odpadnik od šaolinskega reda, pijan od moči, zasužnjevalec mladih deklet in nasilni despot na svojem otoku, ki mori in zapira vsakogar na svoji poti. Kakopak je tudi telesno pohabljen, saj mu manjka roka – filmski kliše, ki pritiče pravemu zlikovcu –, svojo hibo pa s pomočjo protez pretvori v še večjo moč, morilsko orožje. Zgodba se začne zapletati, ko se Lee sam pretvori v neizprosnega maščevalca in morilca. Čeprav film na površju deluje kot klasična pretepaška akcija, kjer je skrajno nasilje upravičeno kot boj dobrega proti zlu, Lee pa se zanj cankarjansko opraviči pokojni materi ob njenem grobu, pa vizualni elementi filma skrivajo globljo plast. Leejev izraz, ko s panterskim skokom pokonča morilca svoje sestre, Hanovega telesnega stražarja O’Haro, je nepozabno pošasten, nečloveški. Kot bi si nadel masko – ali pa jo snel. Prav tako je kulten zadnji dvoboj s Hanom, ki se dogaja v sobi, polni ogledal, kjer mora Lee najprej pokončati vse privide, da lahko na koncu pokonča tekmeca.

A tekmeca ni, saj »jaz«, ki bi se mu zoperstavil, ne obstaja, odgovarja Lee svojemu mojstru na začetku filma. Ali, kot pravi šaolinska zapoved številka 13, ki jo kakopak zna na pamet: »Umetnik borilnih veščin mora prevzeti odgovornost zase in odgovarjati za posledice svojih dejanj«. Kakšne bodo te posledice in kako bo prevzel odgovornost zanje, na koncu filma, ki se zaključi z Leejevim pogledom v srednjem planu, premikom kamere navzdol in spremembo fokusa na Hanovo protezo v obliki tigrove šape v detajlu, ne izvemo. Pri tem moramo še enkrat ponoviti, da je to zadnji kader Bruce Leeja na velikem platnu. 20. julija naj bi, sodeč po ugotovitvah prvotne obdukcije, umrl zaradi alergične reakcije na sestavino v protibolečinskih zdravilih. 26. julija so film V zmajevem gnezdu premierno zavrteli v Hongkongu. Postal je velikanska uspešnica, saj naj bi ob manj kot milijonskem proračunu zaslužil 400 milijonov dolarjev. Leta 2022 je skupina raziskovalcev za revijo Clinical Kidney Journal še enkrat raziskala vse teorije o Leejevi smrti in zaključila, da je umrl zaradi hiponatremije oziroma premajhne količine natrija v krvi, kar bi lahko bila posledica prevelike količine popite vode, premalo popite natrijeve raztopine ali prekomerne rabe alkohola ali drog oziroma zdravil, ki bi lahko poškodovala ledvice do te mere, da niso mogle izločati prekomernih tekočin. Misterij se torej nadaljuje. Mit o novodobnem zmaju v podobi človeka živi naprej – tudi na velikem platnu.

Preberi več

Ekran
prizor iz filma Vsi odtenki svetlobe

Preberi več / / Tinkara Uršič Fratina

Svetloba v temi

Več o Svetloba v temi
Ekran
prizor iz filma Dolgo, vroče poletje

Preberi več / / Andrej Gustinčič

Okras in sirota

Več o Okras in sirota