2551.02 – Orgija prekletih

Naravnost s premiere na filmskem festivalu v Rotterdamu prihaja drugi del trilogije filmskega eksperimentatorja Norberta Pfaffenbichlerja, avtorja v fokusu lanske Kurje polti. Hrupen poklon nememu filmu s srhljivo sodobno poetiko znova spremlja postavo v opičji maski. Pankerska in halucinatorna Orgija prekletih, ki je ne skrbi prestopanje meja dobrega okusa, vas potegne vase, prežveči in izpljune, kot da bi ravnokar preživeli svojo najbolj divjo nočno moro. In vendar je Orgija, kot pravi naslov, tudi film o ljubezni.

»Ponorela saga o možu z opičjo masko, ki tava skozi mračni vrt deviantnih naslad, se nadaljuje. Drugi del trilogije Norberta Pfaffenbichlerja se začne prav tam, kjer je 2551.01 osuplega gledalca pustil lačnega. In kot velja za vsa dobra nadaljevanja, vam ni treba videti prvega dela, da bi vas navdušil drugi. Zlasti če imate radi burleskno nasilje, bizarne spolne prakse in ogleno črn humor. /…/ Orgija prekletih končno izpolni prastaro obljubo, da boste priča stvarem, ki jih ni videl še nihče doslej. Celo lastno bruhanje se lahko zastrmi nazaj v vas. Verjetno zato, ker prav tako komaj čaka na sklepno dejanje 2551.03.«
– Christoph Huber, sixpackfilm

»Bolj unikatnega filma od Orgije prekletih si ni mogoče zamisliti: to je sanjska grozljivka brez besed, a hkrati nabito polna glasbe in hrupa. Poklon nememu filmu in njegovi estetiki, ki ne skuša posnemati filmov izpred stoletja, temveč svoje teme in trope stke v moderno in pretresljivo sodobno poetiko. 2551.02 – Orgija prekletih je prav toliko mračno halucinanten avantgardni film kot klena grozljivka za žanrske sladokusce.«
– Olaf Möller, IFFR