6. Večer plesnih filmov

Rastlinjak kot vmesni prostor med kulturnim in naravnim, varnim in svobodnim, formalnim in organskim, minljivim in večnim. Obdan je z membranami, ki jih imenujemo stene, vrata in okna. Vstopi ženska. Prične se poetično potovanje in notranjost se obrne navzven.

Plesni video, narejen za pesem glasbenika Bowraina. Izpostavlja nesmiselnost tavanja v sodobni izolaciji; vsi iščemo vpogled in prepoznavamo, da smo del večje celote, želimo verjeti, da se naše poti križajo in prepletajo z namenom. Je v tem (ne)povezanem času mogoče biti povezan?

Film raziskuje lepoto ljubezni – njene izzive, obljube in moč preobrazbe. Slavi ranljivost, uporništvo in povezanost ter nas vabi, da ponovno odkrijemo ljubezen, sprejmemo bližino ter se poglobimo v smisel, ki ga ljubezen prinaša našim življenjem.

V kratkem plesnem filmu se srečata francoski umetnik Mickael Marso Riviere in slovenska plesalka in koreografinja Kaja Lin J. Avguštin. Skupaj raziskujeta pomen srečanja v prostoru, daleč od njunih rojstnih krajev, ter s tem ustvarita nov prostor za nepredvidljivo fizično interakcijo skozi ples.

Film kritizira sodobno realnost, odpira vprašanja o človečnosti sveta, v katerem prevladuje tehnologija. Kako v takem okolju najti kreativnost? Kaj razmejuje človeka in tehnologijo? Preplet gibanja, glasbe in vizualne estetike upodablja ljudi, ujete v strukturiran sistem nadzora in avtomatizacije.

Sodobni ples najde svoj najbolj tekoč izraz med bleščečimi mejami plavalnega bazena. Film se razgrinja kot vizualna pesem, ki vabi gledalce, naj se potopijo v igro med vodo in gibom – kjer vsak val odmeva poezijo človeške oblike.

Sodelovanje katalonskega glasbenika Joana Pérez-Villegasa in slovenske koreografinje Anamarie Klajnšček. Kratki film, ki združuje glasbo, ples in znakovni jezik, je umetniški poziv k miru in svobodi vsakega posameznika. Je klic k medsebojnemu povezovanju in enotnosti Mediterana.

Tri ženske na poti do »védenja« prečijo hribe in gozdove, zvijajo svoja telesa, zagovarjajo in dajejo v dar. Rajajo okrog mlaja, dokler v polsnu ne slišijo neke nerazumljive besede, ki jih privede na »drugo stran neba«.