Balada o Narajami

V majhni japonski vasici tradicija veleva, da mora vsak, ki doseže starost sedemdesetih let, zapustiti svojce in se odpraviti umret na goro. Najstarejšega sina revne vaške družine tako doleti naloga, da na goro odpelje mamo, ta pa bi rada pred odhodom in simboličnim razbitjem svojih zob poskrbela za dobrobit gospodinjstva. Predvsem bi rada za sinove našla dobre žene; v kratkem času, ki ji je še ostal, se mora zatekati k zvijačnosti. Surovost in nasilje prvega dela filma blaži lirična fotografija v drugem delu. Zlata palma za najboljši film v Cannesu leta 1983.