Izgubljeni horizont

Video je nastal na podlagi istoimenskega performansa v ljubljanski Galeriji Škuc leta 1983, ki se je dogajal na presečišču skonstruiranega in realnega prostora, gibanja in statičnosti, silhuet figure in realnega ranljivega telesa.

Zgodba videa temelji na filmskem žanru kriminalke. Podobe so polne citatov iz zgodovine umetnosti in filma in se, denimo, referirajo na Mana Rayja in Sergeja Eisensteina. Dinamika slike je prilagojena glasbeni spremljavi, za katero je značilen filmski suspenz.

Video je nastal na podlagi istoimenskega performansa v ljubljanskem Gledališču Glej. Avtor z uporabo digitalnega učinka zrcaljenja in časovnim zamikom razcepi protagonista na zasledovalca in zasledovanega.

Ambivalentno razgrajevanje fantazij o obljubljeni deželi in vere v umetnost, ki poteka v stereotipni igri nenehnih skrivalnic. Gre za dialektično konfrontacijo svojevrstne heroičnosti režima, ki je deloval s prepovedmi in odmaknjenostjo od ljudi, z napovedjo približevanja zahodnim sistemom liberalnega kapitalizma.

Video se na parodičen in grotesken način loteva vojne tematike skozi partijo šaha ter se s številnimi referencami nanaša na vojno v Bosni in ravnanje mednarodne politike. Je komentar vojne in gledališča vojaške mehanike ter nakazuje, da je vojna strateška igra, orožje pa igrača odraslih.

Video je nastal na podlagi skupinskega performansa v urbanem okolju Bellum contra solem Asociacije Fusnet, ki je bil uprizorjen v blokovskem naselju v Novi Gorici na poletni solsticij leta 1991. Prihod štirih apokaliptičnih jezdecev v fantastičnih futurističnih kostumih – Zmagovalec, Vojna, Lakota in Smrt –  v ljubljanski peskokop pa ponazarja čas odmika od jugoslovanske države in bližajoče se razglasitve slovenske samostojnosti.

Glasbeni video za skladbo I’ve seen that … Like it is ljubljanske glasbene skupine 2227 staplja posnetke nastopa in projekcije grafitov kolektiva Strip Core.

Kratek enominutni video, ki prikazuje izseke iz časopisnih člankov o praznovanju 1. maja, in avtorjev jutranji razmislek o spremenjenem pomenu tega praznika.

Med pandemijo koronavirusa v letih 2020 in 2021 je avtor za javnost odprl Javko pri Rdeči zvezdi v bivši tovarni Mehanika in zdajšnji Ropotarn’ci v Trbovljah. V osrčju nekdaj proletarskih in revolucionarnih Rdečih revirjev je postavil doslej najkompleksnejšo uprizoritev svojega fascinantnega štiridesetletnega umetniškega procesa in skozi umetnost zaobjel družbena obdobja, polna protislovij in paradoksov.