Retrospektiva: Igličasti ekran III

V brezhibni mešanici lutkovne animacije in tehnike igličastega ekrana je upodobljena sugestivna, romantična zgodba o obsedenosti nekega moža s skrivnostnim dobrohotnim duhom. Ko ga doleti tragedija, najde uteho v ljubezni, ki mu jo je pokazal ta nočni angel.

Portret Jacquesa Drouina, ki temelji na intervjuju iz marca 2009 in povzema njegovo pot od otroštva v vzhodnem Quebecu do kariere pri kanadskem Nacionalnem filmskem svetu. Ko je Drouin leta 1974 začel ustvarjati z igličastim ekranom dvojca Alexeïeff in Parker, je stopil v čevlje Alexandra Alexeïeffa. V filmu pripoveduje o svojem odnosu s tem slovitim ustvarjalcem in izumiteljem ter postavi vsa svoja dela v kontekst, pri čemer se izriše izjemen prikaz njegovega ustvarjalnega procesa. Film, ki ga bogatijo številni posnetki in še nikoli prej prikazane podobe iz njegovega osebnega arhiva, je poklon življenjskemu delu ter hkrati dragocena učna ura filmske umetnosti.

Izrazito ustvarjalen primer tehnike animacije na igličastem ekranu. Film govori o umetniku, ki vstopi v lastno sliko in raziskuje pokrajino, poseljeno s simboli, ti pa vzbujajo nepričakovane asociacije.

Kratki animirani film govori o dečku Antoinu, ki ga prevzame skrivnostni sosed, o katerem se govori, da naj bi bil nekoč lovec na veliko divjad. Antoine bi silno rad izvedel kaj o lovu, a ga modri stari mož nauči nekaj povsem nepričakovanega: Antoine od njega odide z globokim spoštovanjem do življenja. Predloga za film je bila knjiga Jacquesa Godbouta Une leçon de chasse, ki je bila leta 1997 nominirana za nagrado generalnega guvernerja za otroško literaturo.

Kratki animirani film pripoveduje o fantu in njegovem očetu, ki ju med vojno vpokličejo v vojsko. Fantov ponos se ob žvižganju krogel hitro prelevi v strah. Oče ga zamenja in v streljanju nemudoma umre. Fant pretresen spozna, da vojna ni igra. Film na podlagi 38. člena Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah ponazori pravico otrok do 15. leta starosti, da niso rekrutirani v oborožene sile.

Animator Jacques Drouin v eksperimentalnem kratkem filmu raziskuje in osvetljuje obe strani igličastega ekrana dvojca Alexeïeff in Parker. Delo ob ponavljajočih se harmonijah rondoja za čembalo Françoisa Couperina prikaže ustvarjalca, ki se požene v neposreden spopad s svojim najljubšim orodjem. Drouin ekran osvetli tako, da se pokažejo reliefi, ki jih ustvarjajo iglice, ter ekran nenehno vrti, da gledalec uzre skrite podobe na hrbtni strani te skrivnostne naprave.