Retrospektiva: Igličasti ekran IV

V tej abstraktni, a prodorni filozofski pripovedi igličasti ekran dvojca Alexeïeff in Parker nastopa kot metafora za delce, ki sestavljajo vesolje. Avtorica Michèle Lemieux se v štirih slikah, ki ponazarjajo misli njenega lika, zatopi v poglobljeno razmišljanje slehernika, čigar vprašanja so del človekovega večnega iskanja smisla.

Ženska gleda skozi okno v svoje spomine: vrstijo se silhuete, ptičjeglava bitja in druge himere, pokrajine naseljujejo živali in pošastne sence. Film je nastal na raziskovalno-razvojni rezidenci v organizaciji CNC z uporabo igličastega ekranaÉpinette Alexandra Alexeïeffa in Claire Parker.

Zmedeno dekle strmi v gledalca. Nenadoma ji dve roki zdrobita glavo in odnese nas v njeno psihotično domišljijo v igri vizualne in slušne zložene zgodbe. Film je nastal na raziskovalno-razvojni rezidenci v organizaciji CNC z uporabo igličastega ekrana Épinette Alexandra Alexeïeffa in Claire Parker.

Ženska stoji pred odprtim oknom in zre v črne oblake, ki temnijo obzorje. Ljubi dva moška – tistega, ki jo spremlja v sedanjosti, in tistega, ki je zaznamoval njeno preteklost. Otrpla se bori s spomini, ki jih v njej prebujajo različni predmeti, nebo – vse. V oblakih se pojavi par v strastnem objemu. Film je nastal na raziskovalno-razvojni rezidenci v organizaciji CNC z uporabo igličastega ekrana Épinette Alexandra Alexeïeffa in Claire Parker.

Skupina deklet različnih starosti na robu mangrovskega močvirja živi v ritmu podnebja in divjih gosi. Druga drugo spremljajo med odraščanjem. Sčasoma se med njimi pojavijo napetosti in razvije se rivalstvo. Film je nastal na raziskovalno-razvojni rezidenci v organizaciji CNC z uporabo igličastega ekrana Épinette Alexandra Alexeïeffa in Claire Parker.

Otrok in pes na sprehodu v naravi. Film je nastal na raziskovalno-razvojni rezidenci v organizaciji CNC z uporabo igličastega ekrana Épinette Alexandra Alexeïeffa in Claire Parker.

Otrok sredi noči z gumijastimi škornji na nogah odide od doma, medtem ko njegovi starši gostijo prijatelje. V naravi sreča nenavadno samotno bitje, ki ga odpelje v osrčje gozda in mu predstavi njegove nočne prebivalce.

V tem poetičnem filmu o pesmi Emily Dickinson pesnica razmišlja o svoji minljivosti. Vrtu še ni povedala za svoje skorajšnje slovo. Tega ne bo zlahka delila z nikomer, nikjer, kot da je smrt edinstven pojav. Film je nastal z uporabo igličastega ekrana; z improvizacijo na harfi ga spremlja Anne Vanschothorst.

Film pripoveduje o dečku, ki preživi vremensko ujmo, in njegovi tolažnici. Živela sem na majhnem tajvanskem otoku. Spomnim se številnih tajfunov in poplav, del mojega vsakdana so bili tudi potresi. Pri svojem delu vedno usmerim pogled v preživele, pa tudi v njihove tolažnice.

Abstraktna interpretacija Chopinove etude opus 10, št. 12. Film je nastal povsem brez načrtovanja in je gola improvizacija na igličastem ekranu. Na klavirju ga spremlja Wessel van Wyk.

Film govori o Velazquezovem portretu kraljice Mariane Avstrijske iz leta 1652. Avtorica v njem dokaže neverjetno mojstrstvo v tehniki animacije na igličasti ekran. S poigravanjem s senco in svetlobo obudi tragično usodo kraljice Mariane, ki so jo pri 14 letih poročili s stricem. Eksperimentalno delo, ki je boleče in obenem nežno, je filmska poezija: razmišljanje o brutalnosti institucionaliziranega incesta ter o moči umetnosti, da te prevzame.