Retrospektiva kolažne animacije III

Jordan s preprosto, ponavljajočo rabo izrazito poetičnih simbolov in likov z učinkom starih risb Gustava Doreja, pa tudi najrazličnejših artefaktov iz 19. stoletja, združenih do polno zavedne zaznave, ustvari delo sijajnih zgovornih podob.

Kičast prikaz ostudne mračnosti sodobnega časa v obliki odštekane kolažne animacije. Po režiserjevih besedah film govori o človekovi obremenjenosti z napredkom, tehnologijo in onesnaženjem. Mojstrovina, ki bo žal večno aktualna.

Prvi del zgodbe govori o veselem ščurku Donu, ki v temini omare počne nezaslišane stvari, dokler ga ne pomendra neka noga. Drugi del pripoveduje o običajnem človeku po imenu Albert Einstein (»edini Albert Einstein, ki ni razvil teorije relativnosti«), ki ga roke ne ubogajo. Tretji del sicer nima kaj dosti zgodbe, obravnava pa prebivalce gibljivih podob na orjaški božični voščilnici, ki komunicirajo na raznotere čudaške načine.

Eksperimentalni kratki film Petra Tscherkasskega odvzame slovitemu prvemu filmu bratov Lumière figurativne elemente, s čimer igrivo reinterpretira rojstvo filma. Mukotrpno obdelovanje filmskih trakov in proces osvetljevanja predstavita medij v njegovi najčistejši obliki: kot ples med svetlobo in temo.

Z oskarjem nagrajeni animirani kratki film vsebuje dva zvočna posnetka. Na enem Mouris pripoveduje svojo zgodbo, na drugem pa bere seznam besed, ki se začnejo na črko F. Animirani kolaž fotografij iz različnih revij posnetka povezuje in vpliva na njuno vsebino. Fotografije so razvrščene po temah, ki se prelivajo druga v drugo.

Eksperimentalni animirani kratki film prinaša kritičen pogled na potrošništvo. V čedalje bolj fragmentiranem in čedalje hitrejšem zaporedju se zvrsti na tisoče izrezanih oglasov. Vrtoglavi, divji tok nas vodi v razmislek, s kakšno osupljivo močjo zapeljivo oglaševanje vpliva na naše želje, potrebe in življenje v sodobnem kapitalizmu.

Kolažna animacija, ki prinaša vizualno vzporednico zvočnim improvizacijam Charlieja Parkerja in Dizzyja Gillespieja. Pred nami na krilih tempa in moči Parkerjevega saksofona pobliskavajo drobci potrošniške kulture.

V dinamičnem filmu se fotokopije, slike in najdeni zvoki prepletejo s Curtisom Mayfieldom v fragmentirano izkušnjo. »Dve leti v petih minutah … Koliko si star?« Džuboks z montažo fotokopiranih podob, slikarskih del in zvoka prinaša osebno popotovanje skozi izkušnjo fragmentacije.

Filmske ikone se prebijajo skozi izgubljene sloje emulzije preteklosti. V skonstruiranem nadrealističnem mestu spremljamo protislovno zgodbo o Franku in Charlieju, ki žrtvujeta svoja moralna načela, da bi našla ljubezen v trku svetov animacije in igranega filma.