Retrospektiva: Nikoli kot prvič! V

23 fenakistoskopskih animacij iz leta 1833, ki napovedujejo (animirane) filmske žanre prihajajočega stoletja.

Leta 1876 je Émile Reynaud izumil praksinoskop, pri katerem reže postanejo zrcala; optični teater, filmski trak iz želatine za ročno predvajanje. Okence med sličicami nakazuje perforacije.

Moški bi se pred odhodom v posteljo rad slekel, pri tem pa se na njem sama od sebe pojavljajo vedno nova oblačila, kar povzroča komično zmedo.

Klovn s koničastim klobukom se pojavlja in izginja ter nenehno preobraža; na tej poti sreča žensko s perjanico na klobuku, moža, konja in slona.

Glasbeni učitelj mlade ženske poučuje solfeggio. Njihovi vratovi se podaljšajo, da dobijo položaj glave, ki omogoča pravilno petje. Liki iz papirja oživijo in zaplešejo.

Winsor McCay: The Famous Cartoonist of the N.Y. Herald and His Moving Comics, bolj znan kot Mali Nemo, je nemi animirani film ameriškega striparja Winsorja McCaya iz leta 1911. McCayev prvenec sodi med najzgodnejše animirane filme in vsebuje like iz njegovega stripa Little Nemo in Slumberland. Film se od animacijskih eksperimentov zgodnejših ustvarjalcev razlikuje po ekspresivnosti animacije likov.

Pomanjkljiva higiena ustvarja ugodne razmere za pojav tuberkuloze. Blagodejen učinek na zdravje imata sonce in svež zrak.

Klovn Koko zakoplje »skakajoči fižolček« v zemljo in iz njega zraste pravi fižol. Potem ustvari še svoje dvojnike in napade lastnega stvaritelja.

Ta priredba Trnuljčice v stop animaciji usmerja pozornost na gibčnega princa, ki poskakuje in pleše po pravljični scenografiji. Film, narejen z uporabo tehnologije gasparcolor, je nastal po naročilu proizvajalca vina.

Namenski risani animirani film za francosko loterijo.

Eden prvih animiranih oglasov Gyule Macskássyja. Izdelan je bil z uporabo tehnologije gasparcolor, ene prvih tehnologij barvnega filma, nastal pa je po naročilu proizvajalca žarnic Tungsram.

Animirana pripoved o odzivu človeštva na ideale spremlja zgodbo umetnika, ki svoj abstraktni ideal pošlje v svet. Njegov umetniški koncept zavrnejo in izkoristijo oblastniki poslovnega sveta, religije in vojske. Kot jasno nakazuje naslov, Bartosch zaključi, da »ljudje živijo in umrejo za idejo … Ideja je nesmrtna. Lahko jo preganjamo, ji sodimo, jo prepovemo, obsodimo na smrt, a ideja bo v mislih ljudi še vedno živela.«