Pojdite na vsebino

Novo leto, novi Ekran! Prva številka v letu 2023 tradicionalno prinaša v branje izbor najboljših filmov preteklega leta po izboru filmskih kritikov in kritičark, kuratorjev in kuratork ter režiserjev in režiserk. Kot nakazuje inventura leta 2022 in kot je ob svoji lestvici zapisala tudi Marina Gumzi, je bilo preteklo filmsko leto polno navdušujočih filmskih odkritij in izjemnih doživetij.

V reviji odmeva 25. Festival slovenskega filma Portorož. Robert Kuret se posveti eksperimentalemu dokumentarcu Pošvedrani klavir (2022) Mihe Vipotnika, ki je na festivalu prejel nagrado kritiške žirije. Med drugim zapiše, da Pošvedrani klavir lahko prepoznamo »kot enega ključnih slovenskih poosamosvojitvenih filmov. Kot moment, ko se mora družba soočiti z lastnimi postopki zatajevanja določenega dela svoje zgodovine.« Na FSF-ju smo se pogovarjali tudi z Žigo Vircem in Izo Strehar, avtorjema dragocenega filmskega dokumenta o slovenski osamosvojitvi Poletje ’91 (2021). Melita Zajc razmišlja o pretresljivem dokumentarcu Sarajevo safari (2022) Mirana Zupaniča, Veronika Zakonjšek pa se posveti letošnji naravost fantastični beri slovenskih animiranih filmov.

prizor iz filma Pošvedrani klavir
Pošvedrani klavir (Miha Vipotnik, 2022)

V fokusu tokratne številke so filmi 33. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala: Zločini prihodnosti (Crimes of the Future, 2022) Davida Cronenberga, Ia (Io, 2022) Jerzyja Skolimowskega, Kit (The Whale, 2022) Darrena Aronofskyja, Rimini (2022) in Šparta (Sparta, 2022) Ulricha Seidla, Saint Omer (2022) Alice Diop in pregled retrospektive samosvojega madžarskega auteurja Miklósa Jancsa. LIFFe je bil letos več kot očitno v znamenju filmov, ki slikajo moreč pogled na prihodnost in ponazarjajo neprijetne občutke nelagodja ob soočanju s surovostjo, samouničevalnostjo, osamljenostjo, ponižanjem in hladno praznino sveta.

Za preganjanje tesnobne in turobne januarske sivine vam zato kar na naslovnici ponujamo recept za whiskey sour, ki si ga, kot v prispevku Anomalije v lažni normalnosti zapiše Nejc Pohar, Rick Dalton v Bilo je nekoč … v Hollywoodu (Once Upon a Time … in Hollywood, 2019, Quentin Tarantino) »zameša vedno, ko je to nujno potrebno, torej večkrat, včasih tudi večkrat zapored.«

prizor iz filma Rimini
Rimini (Ulrich Seidl, 2022)

Osrednji tematski blok Ekrana januar/februar 2023, ki se je tokrat oblikoval dokaj spontano, smo naslovili Brati o filmu. V njem se Tadej Zupančič z urednikom in soavtorjem Julianom Uptonom pogovarja o novi izdaji kultne knjige Offbeat: British Cinema’s Curiosities, Obscurities and Forgotten Gems (Nekonvencionalno: kuriozitete, obskurnosti in pozabljeni dragulji britanske kinematografije), Anja Banko pa spregovori nekaj besed s Petrom Stankovićem, avtorjem monumentalne dvodelne Zgodovine slovenskega celovečernega igranega filma. Žiga Brdnik recenzira kontroverzno »antibiografijo nenadarjene filmarke in genialne spletkarke« Leni Riefenstahl. Karriere einer Täterin (Leni Riefenstahl. Kariera zločinke). Cinefile pa je s kar dvema nedavnima knjigama – šund romanom Bilo je nekoč … v Hollywoodu in knjigo filmskih kritik Cinema Speculation (Razglabljanja o filmu) – razveselil nihče drug kot Quentin Tarantino. Romanu (in vsemu okoli njega) se v epskem dialogu posvetita Bojana Bregar in Nejc Pohar, Tarantina kot filmskega kritika pa premotri Andrej Gustinčič, ki pravi, da je Cinema Speculation »delo redke živahnosti in deluje kot ostanek neke starejše cinefilije, ki z nekaj zadržki veže Tarantina z nekaterimi najboljšimi anglofonskimi kritiki prejšnjega stoletja.«

Novo leto prinaša tudi dve pomembni novi rubriki. V Kontraplanu boste lahko celo leto brali kolumne Anje Zag Golob o kritiki in kritičnem mišljenju znotraj naše družbe v aktualnem času, v Flashbacku pa razmisleke Marcela Štefančiča, jr. o filmih oziroma filmskih klasikah, ki so ali pa niso preživele testa časa. V prvem prispevku z naslovom Zadnje posilstvo v Parizu lahko preberete, zakaj Bertoluccijeva »klasika« Zadnji tango v Parizu (Ultimo tango a Parigi, 1972) ne bo preživela dobe #JazTudi. Veseli pa smo tudi, da smo po osmih letih ponovno obnovili sodelovanje z Združenjem filmskih snemalcev (ZFS) in obudili rubriko Moj najljubši frejm.

Prijetno branje!

Aktualno