Nova številka revije Ekran že diši po filmskem poletju.
V jubilejni rubriki Časovni stroj nadaljujemo s popotovanjem po šestdesetletni zgodovini Ekrana. Po filmih Sreča (1965) in Dersu Uzala (1975) se junija se s Fassbinderjevo mojstrovino Lili Marleen (1981) odpravljamo v zgodnja 80. leta. »Danes bi Lili Marleen, verjetno še bolj kot takrat, veljala za najmanj politično nekorekten film, tako zaradi melodramatizacije temačne epizode nemške zgodovine kot izstopa iz zapovedane forme zgodovinjenja, v kateri lahko nastopajo le žrtve in rablji« v prispevku »Saj je samo pesem« poudarja Žiga Brdnik, ki se bo 14. junija na Kino Ekranu, po projekciji filma pogovarjal z Darkom Štrajnom.
Marina Gumzi se je za Ekran maj/junij pogovarjala z mednarodno uveljavljeno francosko filmsko strokovnjakinjo, producentko, svetovalko za scenarije in mentorico Isabelle Fauvel, ki bo v začetku junija v okviru festivalskega PRO programa obiskala izolski Kino Otok. V Fokus postavljamo 24. festival dokumentarnega filma, v sklopu katerega smo se pogovarjali z režiserjem filma Tovarne delavcem (2021), Srđanom Kovačevićem. »Sam sem v filmu res skušal biti iskren, razumeti pozicijo vsakogar. Stvari nikakor niso črno-bele. Stvari so zelo sive in kompleksne,« razlaga Kovačević. Podobno ugotavljata tudi Anja Banko in Nejc Pohar, ki družno motrita film Smučarske sanje (2021) Heidi Kancler in med drugim zapišeta, da film »odpira več vprašanj, kot si jih je sam upal zastaviti, s tem pa že osvetljuje in premaguje Denkverbot, prepoved mišljenja, kot temeljno potezo časov, v katerih živimo.«
Osrednji tematski blok, ki ga je zasnovala in uredila kolegica Ivana Novak, tokrat posvečamo seksualnemu življenju filma. Kot opaža Novak, so »filmi publiko zapeljevali s šarmom zvezdnikov, s humorjem, s cigaretnim dimom, z dizajni, z glasbo, z zgodbami, ki so se vrtele okrog ljubezni in seksualnosti. Na primerih novih bondijad in franšiz s superjunaki pa vidimo, da se je Hollywood poslovil od tega tradicionalnega načina zapeljevanja (odrasle) publike.« V temi poleg naslovnega prispevka »Ni čas za seks: O seksualni krizi v filmu« preberite še ali superjunaki superseksajo, o tehnoloških parametrih moških fantazij o popolni ženski, spolnem nasilju na filmu in TV v dobi #jaztudi in o tem, kako v seriji Evforija seksualnost pobegne v sam stil.
Nekaj besed v novi številki namenimo tudi opusu Márte Mészáros, »vzhodnoevropske Agnès Varda«, ki je, kot omeni Anja Banko, »eno ključnih imen vzhodnoevropske kinematografije in avtorica, ki je v svoji izjemni volji do ustvarjanja izoblikovala obsežen in celovit filmski opus; ta se kaže kot trdno osrediščena variacija motivov samobitnosti, zavezništva in medgeneracijskega prijateljstva žensk.« Njene filme si boste lahko ogledali v sklopu retrospektive »Márta Mészáros«, ki bo med 15. in 30. junijem na ogled v Slovenski kinoteki.
V rubriki Slovar cineastov tokrat predstavljamo samobitno ustvarjalnost Eme Kugler. Kot izpostavlja Robert Kuret, »sam obstoj filmov Eme Kugler pomeni intervencijo v realnost, sprevračanje polja možnega in nemožnega, dolbenje prostora za njihov nastanek, upor proti strukturi, ki po inerciji njenih filmov ne dopušča.«
Lepo vabljeni k branju Ekrana maj I junij 2022.
