Razglasitev dneva zmage v Evropi oziroma dneva osvoboditve, skupnega praznika zmage nad nacizmom in fašizmom, ki ga Zahod praznuje 8. in Vzhod 9. maja, je v sebi skrival seme razkola, ki ga danes v zahodnoevropskem klicu k orožju proti bledi senci Sovjetske zveze Rusiji vidimo kot razraščajoč plevel nove militarizacije na obeh straneh. Pustimo ob strani obrobno dejstvo, ki ga danes izpostavljajo kot ključno pri tem razkolu, da je nemška kapitulacija nastopila ob 23. uri in 1 minuti po srednjeevropskem času, kar je v Moskvi že pomenilo naslednji dan. Bolj je šlo za interpretacijo, kdo je najbolj zaslužen za zmago, kdo je torej dejanski zmagovalec in kdo poraženec druge svetovne vojne. Medtem ko tako zahodnoevropska kot ruska stran danes z mitiziranjem teh dogodkov upravičujeta svoje imperialne težnje v Ukrajini in obnovljeno oboroževalno tekmo, se je tega praznika pri nas vredno lotiti z zrnom soli, onkraj vedno bolj sovražne polarizacije, ki postavlja temelje za nadaljnje razraščanje vojne. Pri nas ni dvoma, da je do osvoboditve Ljubljane prišlo šele 9. maja, saj so se srditi boji med partizanskimi enotami in okupatorskimi silami kljub kapitulaciji nadaljevali do 3. ure zjutraj, ponekod v Sloveniji pa tudi še v naslednjih dneh. Prav tako ni dvoma, da smo bili med redkimi v Evropi, ki smo se dejansko osvobodili sami, čeprav ob pomoči tako zahodnih kot vzhodnih zaveznikov, in da smo torej nedvomno bili med zmagovalci. Te zmage se nikakor ne smemo sramovati, ampak jo moramo slaviti v njeni pravi luči, s spoznanjem, da smo zgodovino sposobni pisati sami, brez prilivanja olja na ogenj imperialnih vojn. S pričujočim programom, ki se bo s filmskima večeroma nadaljeval tudi junija in septembra, se zato želimo pokloniti predvsem ljudem, ki so v oblastniških interpretacijah zgodovine – tudi filmskih – ostali spregledani in instrumentalizirani. Za današnji čas nepojmljivo dobro organizirani partizanski tiskarski in kurirski mreži, kar štiri leta okupiranim, a kljub temu nezlomljivim prebivalcem in prebivalkam Ljubljane, tako naši kot internacionalni mladini, ki je tudi po vojni požrtvovalno obnavljala in gradila v za danes nepojmljivih razsežnostih, pa tudi jugoslovanskim ženskam, ki so bile na vseh frontah (ne le bojnih) nepogrešljive.
–––––––––––––––––––
Dan zmage obeležujemo s predavanjem Žige Brdnika in projekcijo filmov po njegovem izboru, ki bodo na sporedu Kinoteke 8. maja 2025, v okviru cikla Kino Ekran, posvečenega 80. obletnici konca 2. svetovne vojne.
