Del letošnjega eminentnega programa restavriranih filmskih klasik Venice classics na beneškem filmskem festivalu bo tudi film Bahrudina Bate Čengića Slike iz življenja udarnika (Slike iz života udarnika, 1972), katerega digitalno obnovo je vodila Slovenska kinoteka. Film je svetovno premiero leta 1972 doživel prav na beneškem festivalu, medtem ko ga takrat največji jugoslovanski filmski festival v Pulju ni sprejel v svoj tekmovalni spored, filma pa tudi pozneje tako rekoč ni bilo mogoče videti v jugoslovanskih kinematografih.
Združenje evropskih kinotek (ACE) je leta 2022 v okviru programa Sezona klasičnih filmov ter zahvaljujoč dodatnemu financiranju Evropske komisije objavilo razpis za mednarodno sodelovanje filmskih institucij na področju ohranjanja filmov. Slovenska kinoteka je tako v sodelovanju s Hrvaškim državnim arhivom – Hrvaško kinoteko, Filmskim centrom Sarajevo in Avstrijskim filmskim muzejem pripravila prijavo za digitizacijo in digitalno obnovo filma Slike iz življenja udarnika. Pri filmu, ki je bil deloma posnet v Sloveniji, so sodelovali tudi slovenski filmski ustvarjalci: kot direktor fotografije Karpo Ačimović Godina, kot pisec glasbe Bojan Adamič ter kot igralka Štefka Drolc.
Žirija, ki so jo sestavljali filmski ustvarjalec Sergej Loznitsa, direktor festivala nemega filma v Pordenonu Jay Weissberg in direktorica oddelka za kinematografijo in fikcijo pri ARTE Claudia Tronnier, je v množici predlogov, ki so jih poslali evropski filmski arhivi, izbrala prav prijavo Slovenske kinoteke. Obnovo filma pa je podprlo tudi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Bogata kinematografska zgodovina Jugoslavije ostaja zadnje mednarodno neodkrito ozemlje evropske filmske zgodovine. Sodobno mednarodno občinstvo je doslej večinoma lahko odkrilo filmske ustvarjalce, ki so sami emigrirali na Zahod, ali filmske ustvarjalce, ki so jih jugoslovanske oblasti izbrale za zastopanje svoje države na velikih filmskih festivalih. Velika večina te filmske zgodovine ostaja neodkrita in bosanskohercegovski režiser Bahrudin Bata Čengić (1931–2007), eden vidnejših predstavnikov jugoslovanskega črnega vala, je gotovo eden najpomembnejših delov te zgodovine. Režijo je študiral v Parizu in Beogradu, poleg igranih celovečercev pa je posnel tudi vrsto dokumentarnih in kratkih filmov ter televizijskih reportaž in serij. Zaradi kritičnega obravnavanja aktualnih tem v svojih filmih je bil dolgo v nemilosti tedanjih oblasti.
Njegova mojstrovina Slike iz življenja udarnika je zbirka izjemno lepih tableaux vivant, ki prikazujejo življenje slavnega proletarskega udarnega delavca Alije Sirotanovića, prave jugoslovanske različice Alekseja Stahanova, ki razkriva ogromen razkorak med idealizirano ideologijo in brutalno realnostjo gradnje komunistične utopije. Film je paradigma edinstvene estetike in humanizma Bahrudina Čengića, ki je viden tudi v njegovih drugih dveh klasikah Mali vojaki (Mali vojnici, 1967) in Vloga moje družine v svetovni revoluciji (Uloga moje porodice u svetski revoluciji, 1971), ter izjemno pomemben film za našo postresnično dobo lažnih novic in alternativnih dejstev, ki nam pokažejo, kako učinkovito spodkopati propagando z uporabo njenih lastnih orodij.
Negativ filma hrani Hrvaški državni arhiv, medtem ko je Bata Čengić že med vojno, ki je sledila razpadu Jugoslavije, kopije svojih filmov deponiral v Slovenski kinoteki, ki mu je leta 1996 priredila tudi retrospektivo.
35–mm negativ je bil skeniran v L’Immagine Ritrovata v Bologni, medtem ko je bil pozitiv digitaliziran v Filmskem centru Sarajevo. Digitalna obnova slike in zvoka je bila izvedena v studijih Teleking in 001 v Ljubljani. Restavriranje je vodil direktor fotografije filma Karpo Aćimović Godina. Restavrirana različica filma vključuje vse dele, ki so bili cenzurirani v izdaji iz leta 1972.
