V ponedeljek, 23. maja, je Združenje evropskih kinotek (The Association of European Cinematheques – ACE) v Paviljonu Evropske unije na filmskem festivalu v Cannesu slavnostno naznanilo zmagovalca in s tem dobitnika denarne podpre v okviru programa Skupni projekt restavriranja (Joint restavration project).
Razveselilo nas je, da je žirija, ki so jo sestavljali eminentni filmski ustvarjalec Sergei Loznitsa, direktorica Oddelka za igrani film pri ARTE Claudia Tronnier ter direktor festivala Dnevi nemega filma v Pordenonu Jay Weissberg, izbrala projekt, katerega nosilka je Slovenska kinoteka.
Skupaj s še tremi partnerji – Avstrijskim filmskim arhivom, Hrvaškim državnim arhivom in Filmskim centrom Sarajevo – bomo tako lahko digitizirali in nato digitalno restavrirali izjemno jugoslovansko filmsko klasiko Slike iz življenja udarnika (Slike iz života udarnika), ki jo je leta 1972 posnel bosanski režiser Bato Čengić. Restavriranje bosta omogočili finančni podpori in sicer program Ustvarjalne Evrope, podprogram MEDIA (Creative Europe MEDIA Programme) in Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.
Zakaj prav film Slike iz življenja udarnika?
Usoda je hotela, da se je v času divjanja vojne po razpadu Jugoslavije v devetdesetih letih prejšnjega stoletja bosanski filmski režiser Bato Čengić odločil, da bo filmske kopije svojih filmov po celoviti retrospektivi, ki je leta 1996 potekala v Slovenski kinoteki, deponiral prav v naši ustanovi. Leta 2004 pa je dal tudi pobudo, da bi s skupnimi močmi izdelali nove internegative njegovih filmov, katerih materiali so bili med vojno domnevno uničeni. Priložnost za to se je pojavila šele leta 2021, štirinajst let po režiserjevi smrti, ko je Ministrstvo za kulturo RS odobrilo omejena sredstva za digitizacijo njegovih filmov. To je sprožilo raziskavo, ali morda kakšen izmed arhivov na področju nekdanje skupne države v svojih depojih le hrani negative katerega izmed domnevno izgubljenih Čengićevih filmov. In izkazalo se je, da negativ slike in zvoka za legendarni in ob nastanku cenzurirani film Slike iz življenja udarnika hrani Hrvaški državni arhiv. Decembra lani je tako steklo sodelovanje s Hrvaškim državnim arhivom in Filmskim centrom Sarajevo z željo, da bi ta film digitizirali.
Srečno naključje je bilo tudi dejstvo, da je v začetku letošnjega leta Združenje evropskih kinotek v okviru projekta Sezona filmskih klasik, namenjenega finančni podpori digitizacije in digitalnega restavriranja filmov v evropskih filmskih arhivih in kinotekah, Slovensko kinoteko povabilo tudi k prijavi Skupnega projekta restavriranja, pri katerem so morale sodelovati vsaj tri članice Združenja evropskih kinotek.
Poleg Hrvaškega državnega arhiva, ki hrani negativ slike in zvoka, Filmskega centra Sarajevo, ki je zagotovil pravice za predvajanje in bo obenem sodeloval tudi pri samem procesu restavriranja ter Slovenske kinoteke, pobudnice in koordinatorke projekta, ki je zagotovila referenčno kopijo ter bo restavriranje vodila, se je prijavi pridružil še Avstrijski filmski muzej, ki bo pomagal na strokovnem in promocijskem področju.
Slike iz življenja udarnika predstavljajo filmsko mojstrovino ter klasiko jugoslovanske kinematografije ter obenem čudovit primer izvirne estetike in humanizma. K filmu, ki je nastal v produkciji takratne bosanske produkcijske hiše Studio Film Sarajevo, so veliko prispevali tudi slovenski ustvarjalci: direktor fotografije je bil Karpo Godina, ki bo seveda sodeloval tudi pri restavriranju filma, glasbo je napisal Bojan Adamič, v glavni ženski vlogi je nastopila Štefka Drolc, film pa je bil delno posnet tudi v Sloveniji.
V Slovenski kinoteki upamo, da bo obnova filma Slike iz življenja udarnika sprožila več zanimanja za restavriranje naše skupne pretekle jugoslovanske filmske dediščine, ki bi s tem v svetovni zgodovini filma več kot upravičeno začela dobivati svoje barve. Zato si želimo, da bo temu projektu restavriranja ter sodelovanju med ustanovami na področju nekdanje skupne države in zahodnega Balkana sledilo še veliko filmov, ki jih bomo s skupnimi močmi naredili zopet vidne.
Ali kot je dejala direktorica Slovenske kinoteke Ženja Leiler Kos, ki je v ponedeljek iz Ljubljane nagovorila obiskovalce slavnostnega dogodka v Cannesu: »Z digitalnim restavriranjem tega filma bomo s skupnimi močmi in s finančno podporo Evropske unije in Republike Slovenije sicer naredili relativno majhen korak za ohranjanje bosanske in s tem tudi skupne jugoslovanske filmske dediščine, katere večji del še čaka na svojo priložnost, toda velik korak za vse, ki se zavedamo pomena ohranjanja filmskega spomina, še posebej, če bomo v tem duhu sodelovanja nadaljevali in presegali meje ločevanja.«
