Včeraj zvečer, 14. marca, je na Dunaju v nabito polni dvorani kultnega kina Metro, hišnega kina Avstrijskega filmskega arhiva, potekala slavnostna otvoritev velike retrospektive slovenskega filma, v okviru katere bo v slabem mesecu dni prikazanih 34 filmov različnih žanrov in dolžin iz vseh obdobij zgodovine kinematografije na Slovenskem.
Največji prikaz slovenske kinematografije v Avstriji po letu 2002, ko je bilo v soorganizaciji takratnega Filmskega sklada RS in Avstrijskega filmskega arhiva v danes že zaprtem dunajskem kinu Imperial prikazanih 16 igranih celovečernih filmov, se je začel s projekcijo prvega slovenskega celovečerca V kraljestvu Zlatoroga (Janko Ravnik, 1931), ki so ga v živo spremljali avtor glasbe, dirigent in pianist Andrej Goričar, violinist Matej Haas, klarinetist Jakob Bobek in violončelist Milan Hudnik. Uvodoma sta bila predvajana tudi uspešna kratka animirana filma Steakhouse (2021) režiserke Špele Čadež in Legenda o Zlatorogu (2022) režiserke Lee Vučko.
Slavnostna govornika na otvoritvi, ki so se je med drugimi udeležili generalni direktor z avstrijskega ministrstva za kulturo Jürgen Meindl ter vodja kabineta Ministrstva za kulturo RS Nina Ukmar, sta bila vodja filmskega programa v Avstrijskem filmskem arhivu Florian Widegger in direktorica Slovenske kinoteke Ženja Leiler Kos, retrospektivo pa je odprla vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za ustvarjalnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj Podlogar.
Leiler Kos je v nagovoru predstavila prehojeno pot Slovenske kinoteke – od ene najmlajših in najmanjših kinotek na svetu do danes, ko je močna, sodobna in zrela institucija z raznolikim poslanstvom. Glede slovenske kinematografije, predstavljene v retrospektivi, pa je poudarila, da težko govorimo o izrazitih slogovnih ali tematskih tokovih, saj gre za široko panoramo avtorskih poetik, za katere je značilno, da se ne odzivajo na trende, ampak iščejo svoj lasten tematski, estetski in avtorski izraz. »A če bi na vsak način skušali najti neko skupno ali vsaj prevladujočo lastnost slovenskega filma, bi jo morda našli v družbeni kritičnosti, v raziskovanju odnosa med posameznikom in vsakokratno družbeno in politično sedanjostjo ter posledično v junakih, ki so s konvencijami in normami časa in družbe, v kateri živijo, pogosto v usodnem konfliktu,« je še dodala.
Od avtorjev so otvoritvi prisostvovali režiserka animiranega filma Steakhouse Špela Čadež, ustvarjalca animiranega filma Legenda o Zlatorogu Lea Vučko in Damir Grbanović, režiser in direktor fotografije, legenda jugoslovanskega in slovenskega filma, Karpo Godina, ki je v retrospektivi prisoten z dvema kratkima filmoma in celovečercem Splav meduze, ter Matjaž Ivanišin, režiser dokumentarnega filma Karpopotnik, filmskega popotovanja skozi življenje Karpa Godine.
Izbor filmov za retrospektivo sta pripravila režiserka, scenaristka in filmska publicistka Varja Močnik ter urednik filmskega programa Slovenske kinoteke Igor Prassel. Varja Močnik je tudi avtorica spremnega zapisa k retrospektivi Boj za …. Omenimo še, da so v pregledno retrospektivo vključeni filmi naslednjih režiserjev: Stefan Arsenijević, Jože Babič, Jože Bevc, Janez Burger, Jan Cvitkovič, Špela Čadež, Zvonko Čoh, Urška Djukić in Émilie Pigeard, Siniša Gačić, Karpo Godina, Boštjan Hladnik, Matjaž Ivanišin, Matjaž Klopčič, Damjan Kozole, Ema Kugler, Jože Pogačnik, Janko Ravnik, Mako Sajko, Franci Slak, Vlado Škafar, Igor Šterk, France Štiglic, Lea Vučko in Maja Weiss.
V programu retrospektive bodo sodelovali tudi nekateri filmski ustvarjalci. Tako bo 15. marca projekcijo filma Boštjana Hladnika Ples v dežju uvedel pogovor o slovenski kinematografiji, na katerem bodo sodelovali režiserki Špela Čadež in Lea Vučko, režiser in filmski snemalec Karpo Godina ter sokuratorja retrospektive Varja Močnik in Igor Prassel. Večer zatem, 16. marca, bosta svoje filmsko ustvarjanje predstavila še Karpo Godina in režiser Matjaž Ivanišin.
Retrospektivo je pripravila Slovenska kinoteka. Za pomoč pri pripravi se toplo zahvaljujemo Slovenskemu kulturno-informacijskemu centru na Dunaju, Avstrijskemu filmskemu arhivu, Juriju Medenu, vodji filmskega programa Avstrijskega filmskega muzeja, Ministrstvu za kulturo RS, Slovenskemu filmskemu centru, Slovenskemu filmskemu arhivu pri Arhivu Republike Slovenije, Slovenski turistični organizaciji, avstrijskemu proizvajalcu klavirjev Bösendorfer, Hiši kulinarike Jezeršek ter produkcijskim hišam A. A. C. Productions, Ars Media, Bela film, E-motion, Finta Film, Gustav film, No History – zavod za sodobne umetnosti, Octopics, RTV Slovenija, Staragara, Studio Arkadena, Studio Legen, Studio Virc, Tramal films, Vertigo in Zavod Zank.
