»Film Kako sta se ljubila Romeo in Julija? izgleda kot nadaljevanje Nenavadnega dekleta, filma, ki je Špelo Rozin izstrelil kot obraz modernosti. Nadaljeval je praktično tam, kjer se je Nenavadno dekle končalo: Špela Rozin namreč igra Jasno, ki je bila zaljubljena v revnega študenta, a se je raje poročila s starejšim, premožnim, uveljavljenim diplomatom, ki ji zagotavlja varnost, udobje, privilegije – in dolgčas. In seveda – navadnost. To je tako zgodba o ljubezni kot prizorišču in torišču razrednega boja kot zgodba o povojni ‘osvobojeni’ družbi, ki žensko sili v uživanje v podrejenosti, submisivnosti in grobosti patriarhalnih fantazij.« – Marcel Štefančič
