France Štiglic: filmska zapuščina

Uredila: Špela Čižman in Andrej Šprah

Kinotečni projekt poklona Francetu Štiglicu je bil zasnovan trodelno in je zajemal popolno retrospektivo Štigličevega filmskega opusa, obširno razstavo v novih razstavnih prostorih Slovenske kinoteke in zborniško monografijo, ki naj bi imela tudi vlogo razstavnega kataloga. Konceptualno izhodišče projekta France Štiglic: filmska zapuščina je predstavljala zavest, da med Štigličeve bistvene odlike sodi izrazita ustvarjalna raznolikost. Deloval je namreč znotraj raznovrstnih žanrskih oblik (»partizanarica«, vojni film, otroški in mladinski film, kriminalka, komedija, psihološka drama, zgodovinski film) ter se izražal skozi različne stilistične prijeme in slogovne pristope (socialistični realizem, klasični stil, lirični stil, ekspresionistični film, filmski modernizem).

Temeljno vodilo povabila k sodelovanju pri zborniku pa ni bila težnja po ponovnem sistematičnem pregledu Štigličevega opusa iz nove časovne perspektive, temveč želja, da podamo nov vpogled v tiste vidike njegove ustvarjalnosti, ki so v sodobni filmski misli pustili najgloblji pečat. Vabilu so se odzvala nekatera najvidnejša imena slovenske filmske teorije in publicistike; avtorice in avtorji različnih generacij, raznovrstnih provenienc in raznolikih teoretsko-historičnih zaledij: Nerina T. Kocjančič, Matic Majcen, Polona Petek, Tina Poglajen, Peter Stanković, Andrej Šprah in Marcel Štefančič, jr. Njihove razprave se posvečajo nekaterim bistvenim elementom, značilnostim, načelom, pristopom, metodam in dosežkom Štigličevega opusa v celoti ali pa premišljujejo ustvarjalni domet njegovih posameznih del. Ti aktualni aspekti preučevanja tako ne pomenijo samo prenove oziroma aktualizacije pogleda na avtorjevo kreativno raznovrstnost, temveč podajajo ponovni premislek vrste pomembnih elementov nastanka in razvoja slovenske filmske ustvarjalnosti in kinematografije.

Slovenska kinoteka, 2021