Jacques Tati

Avtor: Michel Chion
Prevedla: Suzana Koncut

Jacques Tati, igralec, scenarist, režiser in včasih producent svojih filmov, je bil poleg Chaplina eden najcelovitejših filmskih avtorjev. Tak status je dosegel in ohranil za visoko ceno: v petintridesetih letih kariere je posnel le šest celovečercev, od tega pet igranih, a je zato nenehno zavračal ponudbe, ki so prihajale predvsem iz ZDA in so bile kar najbolj vabljive, vendar bi se moral ob njih sprijazniti z običajno potjo tradicionalnega komika.

Tati je govoril, da je rokodelec, obnašal pa se je kot umetnik; ni hotel delati serijsko, imel je dovolj poguma, da je razočaral, tvegal, predlagal nekaj, česar od njega ni nihče pričakoval, si vzel čas za izdelek, ki ga je bilo mogoče gledati stokrat in vsakič odkriti kaj drugega. Šel je v številne skrajnosti, v Playtimu je igral demiurga, v Prometni zmedi pa fotografa surove resničnosti. Iskal je tehnične inovacije, in to ne samo v zvoku, iz razpoložljivih, starih in novih sredstev je potegnil nove možnosti: v nasprotju z nekakšno legendo o “primitivnem filmskem ustvarjalcu” je Tati izoblikoval zelo prefinjen način režije. Film bi v svoji zgodovini težko našel avtorje, ki so tako kot on zajemali iz vse njegove zgodovine, saj nemi film pri njem podaja roko videu. Življenje je polno poklonov Tatiju. Na plažah, v starih četrtih ali v modernih mestih lahko znova naletimo na gege iz Gospoda Hulota na počitnicah ali Playtima, v postavi, ki zavija okoli uličnega vogala pa bežno zagledamo Mojega strica. Ta veliki filmski burkač, ki stoji ob Keatonu in Chaplinu, je s Hulotom med legende filmskega ekrana vključil nov lik, in ob vsakem novem predvajanju njegovih del se med občinstvom srečujejo vse generacije. Predvsem pa je bil Tati zgleden filmski avtor, ki je sprejel vsa tveganja in v svoje filme vložil vso svojo osebnost: od Praznika in Prometne zmede do Parade je v njih gradil svoj svet. Ta knjiga govori o tem svetu, Michel Chion nas v njej vabi k odkrivanju Tati–Worlda.

Michel Chion, ki se izvorno ukvarja z ustvarjanjem konkretne glasbe in glasbenimi raziskavami, se giblje med pisavo, podobo in zvokom: je skladatelj (Requiem, La tentation de Saint–Antoine, Une symphonie concrète), avtor del o zvoku in poslušanju (Guide des Objets–Sonores, Le son), kritik pri reviji Cahiers du cinéma, teoretik filma kot zvočne umetnosti (La voix au cinéma, Le son au cinéma, La musique au cinéma, L ́Audio–Vision: Son et image au cinéma), profesor teorije avdiovizualnega na Université de la Sorbonne Nouvelle, pisec knjige Écrire un scénario in avtor kratkega filma Eponine (Prix Jean Vigo, 1985). Poleg študije o delu Jacquesa Tatija je izdal monografije o filmski ustvarjalnosti Davida Lyncha, Stanleyja Kubricka in Andreja Tarkovskega.

Slovenska kinoteka, 2017
Zbirka Kinotečni zvezki