Kino na Slovenskem: Kino (o)živi, Prebold

Uredila Metka Dariš

Besedila: Metka Dariš, Ervin Fritz, Katja

Huš, Jože Kranjec, Tanja Žohar

Katalog predstavlja ozadje projekta Kino na Slovenskem: Kino (o)živi, Prebold, osvetli potek dela
in raziskave ter predstavi najdbe in ugotovitve o zgodovini kina v Preboldu. Zgodba kina v Preboldu,
ki je v mnogočem sicer podobna številnim drugim zgodbam o kinu v krajih po Sloveniji, ima svoje
posebnosti in zanimivosti. Govori o pomembni vpetosti kina v življenje ljudi in kraja, o kinu kot
družabnem središču in filmu kot nosilcu kolektivnega spomina. Katalog odlikuje bogato slikovno
gradivo (fotografije, dokumentarno gradivo, filmski plakati in razglednice), dopolnjuje ga tudi kratek
popis projekta Kino (o)živi, Prebold.

Zgodovina preboldskega kina? Obroben kraj in še bolj obroben del zgodovine, bi lahko skomignili –
in si cinično mislili, da nekatere stvari res lahko pustimo na smetišču zgodovine. A prav z zgodovino
vsakdanjega življenja, tistih obronkov dneva, ki se največkrat le bežno zapišejo v pogovorih med
prijatelji, nam izkušnja preteklega pridiši toliko močneje in omamneje kot v običajnih zgodovinskih
epopejah. Ko govorimo o sobotnem večeru v preboldskem kinu daljnega leta 1960, tako opazujemo
zgodbo o filmski kulturi, njenem prepletu z razvijajočo se industrijo in proletarizacijo prebivalstva,
skupaj z zgodbo o družinskih prijateljih in sosedih, džezu, kajenju, kolesarjih, železnicah, televiziji …
in mnogem drugem, kar je bilo ali pa česar (še) ni. Zgodba o preboldskem kinu priča o specifičnem
utripu življenja, ki je bil skupen mnogim manjšim krajem po Sloveniji. In ne nazadnje, pripoveduje o
nekem koncu: zatonu široke kinematografske mreže in časa, ko je filmsko platno stalo v skoraj vsakem
kraju, včasih res le ob makadamski cesti, med poljem, cerkvijo in tovarno.

Katja Huš, iz besedila v katalogu


Slovenska kinoteka, Ljubljana 2016

ISBN 978-961-6417-97-6