V Slovenski kinoteki bodo med 5. in 8. novembrom potekali Dnevi nemško govorečega filma, ki v dvorano Silvana Furlana že deseto leto prinašajo svež nabor sodobne filmske produkcije iz nemško govorečih dežel.
Dneve bomo v sredo, 5. novembra, odprli s pogledom v preteklost – z vrhunsko mojstrovino Fritza Langa M (1931), avtorjevim prvim zvočnim filmom, ki ga odlikuje ekspresionistično, temačno in brezkompromisno vizualno vzdušje. Program nadaljujemo z dvema sodobnima dokumentarnima filmoma. Avtobiografsko navdahnjen, družbenokritičen in duhovit celovečerni prvenec Še zdaleč ne lipicanci (2025) bo pod drobnogled postavil Avstrijo kot državo z eno najstrožjih zakonodaj za pridobivanje državljanstva ne samo v Evropski uniji, temveč na svetu. Olga Kosanović, v Avstriji rojena režiserka srbskega rodu, ki tudi sama neuspešno kandidira za dragoceno listino, gre v drobovje problematike, ki za večino prosilcev, soočenih s strogimi in pogosto absurdnimi birokratskimi zahtevami, pomeni poraz. Izhodišče za dokumentarec Še zdaleč ne lipicanci tako predstavlja dejstvo, da so tudi režiserki, ki se je v Avstriji rodila, v državi odraščala in se šolala, zaradi enega od njenih bivanj v tujini, ki je bilo ocenjeno kot predolgo, zavrnili prošnjo za državljanstvo. Švicarski dokumentarec Mi, dediči (2024) Simona Baumanna bo odprl razpravo o dedovanju zemlje in življenjskega dela staršev, o denarju, privilegijih in bremenih, ob čemer režiser pred objektiv postavlja lastna starša in njuno kmetijsko posest. Podobni tematiki sledi tudi švicarski igrani film Bagerska drama (Piet Baumgartner, 2024), ki v središče postavi družino, ki namesto medsebojnim odnosom vso svojo pozornost namenja preživetju družinskega podjetja. Film s svojo zgodbo in stilom priklicuje tradicijo heimat filma.
Kurdsko-avstrijska režiserka Kurdwin Ayub, ki se je s prvencem Sonce (2022) že predstavila slovenskemu občinstvu, bo v cikel Dnevi nemško govorečega filma prispevala svoj tretji celovečerni film Mesec (2024), ki je doživel premiero na lanskem festivalu v Locarnu, kjer je bil tudi nagrajen. Ko Sarah, nekdanja mojstrica borilnih veščin, zapusti Avstrijo, da bi na Bližnjem vzhodu trenirala tri sestre iz bogate družine, sanjska služba kmalu postane neprijetna: mlade ženske so odrezane od zunanjega sveta in pod stalnim nadzorom. Predvsem pa jih trening boksa v restriktivnem okolju, kjer se svoboda lesketa kot puščavska fatamorgana, niti malo ne zanima. Gre za napet film o zatiranju žensk, ki prek mešanice drame, akcijskega filma in trilerja s pretežno improviziranimi dialogi obrne arhetip belega odrešenika in gledalce prisili v soočenje z lastnimi predsodki.
Dnevi nemško govorečega filma se bodo 8. novembra sklenili z dramo o odraščanju v zadnjih dneh druge svetovne vojne. Amrum (2025) Fatiha Akina, ki ga domače občinstvo pozna prek novodobne klasike Z glavo ob zid (2004), v središče zgodbe tokrat postavi dvanajstletnega dečka, ki se spopada z zahrbtnim morjem, lovi tjulnje, hodi na nočni ribolov in dela na bližnji kmetiji, da bi mami pomagal nahraniti družino. Kljub stiskam se življenje na lepem, vetrovnem otoku zdi skoraj rajsko, a ko s koncem vojne končno pride mir, se razkrije globlja grožnja: sovražnik je veliko bližje, kot si je predstavljal.
Cikel Dnevi nemško govorečega filma je nastal v sodelovanju z Goethe-Institutom Ljubljana, Avstrijskim kulturnim forumom in Veleposlaništvom Švice.
