Leta 2015 so v Slovenski kinoteki na pobudo Goethe-Instituta Ljubljana prvič potekali Dnevi nemškega filma, na katerih smo predstavili izbor aktualne nemške filmske produkcije, ob tem pa še kratko retrospektivo Wima Wendersa. Dnevi so bili zelo dobro sprejeti in postali so stalnica jesenskega programa Kinoteke. Leta 2020 smo k šesti izdaji cikla, ki je bila nato zaradi pandemije prestavljena v leto 2021, povabili še Avstrijski kulturni forum Ljubljana in Veleposlaništvo Švice v Ljubljani – in nastali so Dnevi nemško govorečega filma.
V program letošnje, sedme izdaje, ki bo potekala od 2. do 6. novembra, smo uvrstili dva dokumentarna in štiri igrane celovečerce ter dva sklopa kratkih filmov.
Na otvoritvenem večeru, 2. novembra, si boste lahko ogledali švicarsko-avstrijsko-nemško koprodukcijo Monte Verità (2021) Stefana Jägerja. Gre za kostumsko dramo, ki temelji na resničnih dogodkih: na hribu blizu švicarskega zdravilišča Ascona sta na začetku 20. stoletja Ida Hofmann in Henri Oedenkoven s somišljeniki ustanovila »vegetabilno kooperativo« Monte Verità, skupnost, v kateri so se vse do leta 1940 zbirali pripadniki različnih reformistično-alternativnih gibanj, anarhisti, pacifisti in umetniki, ki so se zavzemali za življenje, uglašeno z naravo, za vegetarijanstvo/veganstvo, svobodno ljubezen, spoštovanje raznolikosti ipd.; med njimi so bile številne znane osebe, denimo, Otto Gross, Isadora Duncan in Hermann Hesse. Skupnost je imela tudi svoj sanatorij. Protagonistka filma Monte Verità je (deloma izmišljena) mlada Dunajčanka Hanna Leitner, ki leta 1906 pred avtoritarnim možem in dušečim, meščanskim normam podrejenim družinskim življenjem zbeži v omenjeni sanatorij, tam pa odkrije čisto nov svet, začne se samouresničevati in razvijati prej zatrto strast do fotografiranja.
Četrtek, 3. november, bo posvečen temi narodnih manjšin. Prikazana bosta dokumentarna filma dveh koroškoslovenskih režiserk: Sine Legibus. Po poteh 1976 (2018) Milene Olip, ki bo tudi prisotna na projekciji, in Verschwinden/Izginjanje (2022) Andrine Mračnikar. V Sine Legibus. Po poteh 1976 nas življenjska pripoved 105-letne Mice Olip popelje na dvojezično južno Koroško leta 1976, ko so v Avstriji izvedli sporno preštevanje manjšin, ki naj bi bilo podlaga za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel. Slovenska narodna skupnost na Koroškem se je odločila za bojkot preštevanja, v gorski vasici Sele pa so se štirje fantje pripravljali na posebno akcijo – krajo glasovalne skrinjice in zažig glasovnic. Andrina Mračnikar v pretresljivem dokumentarcu Verschwinden/Izginjanje – podobno kot Maja Haderlap v romanu Angel pozabe (Engel des Vergessens, 2011) – izhajajoč iz doživetij svoje družine predstavi tragično izkušnjo vse od usodnega plebiscita leta 1920 zatirane in trpinčene slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Pri tem se osredotoči na problem izginjanja slovenščine med koroškimi manjšinci: na južnem Koroškem je pred letom 1910 slovensko govorilo okrog devetdeset odstotkov prebivalstva, danes pa na tem območju slovenščino uporablja le še nekaj odstotkov ljudi.
V petek, 4. novembra, bomo najprej predvajali potujoči program Short Export – Made in Germany 2021, izbor vrhunskih nemških kratkih filmov, ki so zaznamovali leto 2021. Zatem bo na vrsti švicarsko-nemška koprodukcija Tri zime (Drii Winter, 2022) Michaela Kocha. To je liričen in obenem dokumentarno navdahnjen igrani celovečerec o veliki preizkušnji, na katero je postavljeno ljubezensko razmerje med Anno, mlado samohranilko iz odročne vasi v švicarskih Alpah, in Marcom, najemniškim delavcem, ki nekega dne zboli in se začne vesti vedno bolj nepredvidljivo. Anna se kljub številnim nasprotovanjem vaške skupnosti bori za Marca in svojo ljubezen.
V soboto, 5. novembra, vas vabimo na avstrijsko-luksemburško Zaledje (Hinterland, 2021), tehnično inovativen in vizualno impresiven igrani celovečerec oskarjevca Stefana Ruzowitzkega, ki je bil skoraj v celoti posnet s tehniko bluescreen. V središču zgodbe je Peter Perg, nekdanji kriminalist z Dunaja, ki se s šestimi kameradi dve leti po koncu prve svetovne vojne vrne iz ruskega ujetništva; telesno in duševno poškodovani vojaki poražene vojske se vračajo v svet, v katerem nič ni, kot je bilo. Nedolgo po vrnitvi sedmerice na Dunaj se v mestu zgodi brutalen umor, ki mu kmalu sledijo še trije, in ko Perg spozna, da so vse štiri iznakažene žrtve njegovi vojni tovariši, se s policijskim komisarjem Paulom Severinom in izvedenko za sodno medicino dr. Thereso Körner loti iskanja morilca. Ruzowitzky je z Zaledjem ustvaril temačen in napet protivojni triler, ki se navdihuje pri scenografiji velike ekspresionistične klasike Kabinet dr. Caligarija (Das Cabinet des Dr. Caligari, 1920) Roberta Wieneja.
Dneve bomo končali 6. novembra, ko bosta na vrsti letošnji izbor kratkih filmov, Short Export – Made in Germany 2022, in nemška celovečerna Stasijevska komedija (Stasikomödie, 2022) Leanderja Haußmanna, zaključni del režiserjeve trilogije o Nemški demokratični republiki, ki jo sestavljata še Sončna aleja (Sonnenallee, 1999) in NVA (2005). V Stasijevski komediji spremljamo Ludgerja Fuchsa, ki v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v Vzhodnem Berlinu vodi dvojno življenje: eno kot pesnik, drugo kot agent Stasija. Trideset let pozneje ga dvojna preteklost začne preganjati …
Vabljeni na filmske krompirjeve počitnice v Kinoteko!
Opomba: Več o filmih Verschwinden/Izginjanje in Zaledje si lahko preberete v poročilu z letošnjega festivala Diagonala, objavljenem v reviji Ekran maj-junij 2022.
